Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (21.901-21.925) 
- kolúmbovstvo -a s (ȗ) knjiž. odkrivanje, iskanje novega, zlasti česa pomembnega: Trubarjevo kolumbovstvo / težnja po novatorstvu, kolumbovstvu v pesniškem izrazu ♪
- kolút -a m (ȗ) ploščat okrogel predmet: na komatih so se bleščali kovinski, medeninasti koluti; kovanci imajo večinoma obliko koluta; sonce je kot žareč kolut / koluti dima so se vili pod strop kolobarji ♦ avt. zavorni kolut vrtljiva plošča ob notranji strani avtomobilskega kolesa, ki jo pri zaviranju stiskata zavornika; strojn. torni kolut ki s trenjem prenaša vrtenje z ene gredi na drugo // tak predmet z žlebom na obodu: naviti žico na kolut; previti filmski trak z večjega na manjši kolut; vrv žičnice je enakomerno drsela po kolutih; kolut v škripčevju ♪
- kolúta -e ž (ȗ) knjiž., redko kolut: svetleče se kolute na konjski opremi / vrtenje kolut v dvižnem mehanizmu ♪
- kolútec -tca m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od kolut: lesen kolutec ♪
- kolútek -tka m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od kolut: svetleči se bakreni koluti in kolutki ♪
- kolúten -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kolut: kolutna ploskev ♦ avt. kolutna sklopka sklopka s kolutoma, ki ju vežejo sorniki ali čepi; kolutna zavora zavora, ki jo sestavljajo kolut in zavornika; teh. kolutna elektroda elektroda v obliki koluta; kolutno varjenje varjenje s kolutno elektrodo ♪
- komád -a m (ȃ) 1. žarg. kos, primerek: na zalogi je še nekaj komadov; svoj komad je razdelil na še manjše dele / meriti z litri in komadi / naročiti petdeset komadov piva petdeset steklenic piva 2. publ., navadno s prilastkom umetniško delo, stvaritev, zlasti gledališka ali glasbena: igrajo tudi umetniško šibkejše komade; godba igra poskočne plesne komade / gledališki komad ♪
- kómaj prisl. (ọ̑) nav. ekspr. 1. izraža težavno uresničitev dejanja: hodi hitro, da ga komaj dohajamo; breme komaj nosi; komaj sem ga pregovoril / razred je komaj komaj izdelal / komaj čakam, da pride nestrpno 2. izraža omejevanje na določeno mero: seže mu komaj do pasu; do vasi je komaj pol ure; star komaj štirinajst let; vredno je komaj tri dinarje / žganja je komaj za dober požirek / to se posreči med sto komaj enemu; takrat je o železnici komaj kdo sanjal 3. izraža zelo majhno mero, stopnjo: komaj viden smehljaj; njegovo znanje je komaj zadostno; to ni razprava, ampak komaj osnutek zanjo // izraža neintenzivnost dejanja: odgovor je komaj dahnila; pred tem so ga komaj poznali 4. izraža dvom, negotovost: iz tega bo komaj kaj;
stvar je komaj mogoča; to bo komaj res; ta mu bo komaj všeč / elipt. morda bo prihodnjič bolje, pa komaj // v zvezi s če, da izraža poudarjanje: komaj če sta spregovorila pet besed; odzdravlja milostno, komaj da skloni glavo 5. izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja: kam spet odhajaš, saj si komaj prišel; sneg je komaj skopnel, noči so še mrzle / zbudili so jo, ko je komaj dobro zaspala ● ekspr. nista hotela plačati, komaj bi bilo, da bi še vsakemu kaj dal najrajši bi videla; sam.: skoraj ni nikoli zajca ujel, komaj pa ga je; prim. komajda ♪
- kómaj vez. (ọ̑) ekspr., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: komaj ga opazi, steče v hišo; komaj se je oženil, pa se že ločuje; besede, komaj izgovorjene, so že pozabljene / komaj sede, in že ga spet kličejo / komaj da je spregovoril, so že udarili po njem ♪
- komár -ja m (á) 1. majhna žuželka z dolgimi nogami, ki sesa kri: komarji pikajo; v tem kraju je veliko komarjev; boj proti komarjem 2. star. kdor prisostvuje igri s kartami, šahovski igri ter posega vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: ob kvartopircih se je zbrala gruča komarjev ● ekspr. delati iz komarja slona močno pretiravati ◊ zool. komar mrzličar anofeles ♪
- komárča -e ž (ȃ) nar. gorenjsko tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja za sušenje krme ali kot lestev: postavljati komarče ♪
- komáriti -im nedov. (á ȃ) star. prisostvovati igri s kartami, šahovski igri ter posegati vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: eni so kvartali, drugi pa so vneto komarili; komariti pri šahu ♪
- komárjev -a -o prid. (á) nanašajoč se na komarje: komarjeve ličinke / komarjev pik ♪
- komárji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na komarje: komarja samica / komarji pik ♪
- komárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na komarje: to so komarska področja / ekspr. čisto komarske noge ima zelo suhe in dolge ♪
- komasacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na komasacijo: komasacijski postopek / komasacijsko zemljišče ♪
- komatáti -ám nedov. (á ȃ) dajati komat na žival, navadno na konja: težko je komatal / ekspr. fant je komatal konje napregal ♪
- kombájn -a m (ȃ) teh. stroj, ki opravlja več pomembnih delovnih operacij hkrati, zlasti pri spravljanju pridelkov: pšenico so poželi s kombajnom / silažni, žitni kombajn ♪
- kombinácija -e ž (á) 1. glagolnik od kombinirati: kombinacija figur, oblik je uspela; učinkovita je kombinacija z lesom; kombinacija usnja in krzna / z variacijami in kombinacijami barv dosega močne učinke / zdravilo se uporablja le v kombinaciji z drugimi / imeti dar, smisel za različne kombinacije 2. kar nastane s kombiniranjem, sestav: barvna, modro-bela kombinacija; v papir je vtisnjena kombinacija šestih točk; šopki in cvetlične kombinacije / delati, poskušati različne kombinacije 3. nav. ekspr. izbiranje in združevanje več možnosti za rešitev česa: pristane na vsako kombinacijo / ne ve, za katero kombinacijo naj se odloči / nič ni gotovega, to je le kombinacija ugibanje, domnevanje ◊ min. kombinacija več kristalnih oblik na
enem kristalu; šah. kombinacija zaporedne poteze s skupno idejo, ki vodijo k določenemu rezultatu; dvopotezna kombinacija; velika kombinacija ki sestoji iz velikega števila potez; šport. kombinacija med seboj usklajena, navadno vnaprej pripravljena akcija dveh ali več igralcev; alpska kombinacija smuk in slalom ali smuk, slalom in veleslalom; klasična ali nordijska kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje ♪
- kombinacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kombinacijo: ima izreden kombinacijski dar / iskanje kombinacijskih rešitev ♪
- kombinát -a m (ȃ) gospodarska enota, ki sestoji iz več sorodnih, med seboj tehnološko povezanih proizvodnih obratov, podjetij: ustanavljati kombinate; kmetijski, lesni, metalurški, tekstilni kombinat / združevanje podjetij v kombinate / zgraditi kombinat težke industrije poslopja te gospodarske enote ♪
- kombinatórec -rca m (ọ̑) žarg., šport. športnik, ki tekmuje v klasični kombinaciji: izbirno tekmovanje kombinatorcev ♪
- kombinatóren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kombiniranje: ima velike kombinatorne sposobnosti / nogometaši so se branili s solidno tehniko in kombinatorno igro kombinatórno prisl.: šah igra izrazito kombinatorno ♪
- kombinatórika -e ž (ọ́) 1. nauk ali teorija o kombinacijah: ukvarjati se s problemi kombinatorike 2. kombiniranje: mata ga je rešila le spretna kombinatorika / pri takem delu ni mogoče shajati brez kombinatorike ♪
- kombinírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestavljati, združevati: pri gradnji hiše je kombiniral les in kamen; v repertoarju kombinirajo klasična dela z modernimi / sive športne hlače kombinira s karirastim jopičem oblači, nosi skupaj / barve zna lepo kombinirati // sestavljati, delati: iz starih igrač kombinira nove 2. nav. ekspr. izbirati in združevati več možnosti za rešitev česa: kombinira na vse načine, izhoda pa ne najde / kombiniral je, kako bi denar najkoristneje uporabil razmišljal, preudarjal / o tem ne vedo nič gotovega, samo kombinirajo ugibajo, domnevajo kombiníran -a -o 1. deležnik od kombinirati: lepo kombinirane barve 2. narejen tako, da se lahko uporablja za različne namene, opravljanje različnih del: radio, kombiniran z
gramofonom / kombinirana proizvodnja električne in toplotne energije / kombinirani otroški voziček otroški voziček s pripravama ali za ležanje ali za sedenje; kombinirane klešče klešče s ploščatimi in nekoliko priostrenimi čeljustmi; kombinirano škropljenje sadnega drevja škropljenje proti več škodljivcem hkrati ◊ agr. kombinirano gnojilo gnojilo, ki vsebuje več hranilnih elementov; farm. kombinirani prašek zdravilo proti glavobolu, ki sestoji iz različnih zdravilnih praškov; navt. kombinirana ladja ladja, ki ima ob bokih vgrajene tanke za tekoči, v sredini pa skladišča za razsuti tovor; šol. kombinirani oddelek oddelek, v katerem so učenci dveh ali več razredov, letnikov; kombinirani pouk
pouk dveh ali več razredov hkrati z izmeničnim posrednim in neposrednim poučevanjem posameznega razreda ali več razredov ♪
21.776 21.801 21.826 21.851 21.876 21.901 21.926 21.951 21.976 22.001