Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (21.813-21.837)


  1.      kólik  -a -o zaim. (ọ̄) 1. raba peša kolikšen: v koliki meri se razlike manjšajo? / s kolikim spoštovanjem smo ga gledali 2. neustalj., v prislovni rabi koliko: kolikim prijateljem si to zaupal? / kolikim nesrečam bi se izognil, če bi bil pazljiv ♪
  2.      kólika  -e ž (ọ̄) med., vet. krčevite bolečine v trebušnih organih: konja muči kolika; zgrabila ga je kolika / črevesna kolika ♪
  3.      kólikič  prisl. (ọ̄) izraža vprašanje po zadnji ponovitvi v zapovrstju: kolikič je že poročena, ali ne tretjič? / v stolpu je udarila ura ne vem že kolikič ♪
  4.      kóliko  prisl. (ọ̄) 1. vprašuje po številu ali količini: koliko je ena in ena? koliko stane kilogram moke? koliko bratov imaš? koliko ljudem si to povedal? / koliko večji je tvoj brat od tebe? / koliko si star? koliko je ura? koliko je še do praznikov? koliko je (od) tega, kar sva se zadnjič videla? koliko časa že čakaš? / na koliko ceniš sosedov travnik? po koliko prodajate jabolka? s koliko denarja je kupil svet? v koliko letih je treba vrniti dolg? za koliko presega letošnja proizvodnja lansko? / piše se narazen ali skupaj koliko odstotna in kolikoodstotna je raztopina? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povej, koliko bo dobil vsak izmed nas; elipt. toliko ima, da sam ne ve koliko; neustalj. na pregledu se odloči, če in v koliko pes ustreza normam koliko 2. ekspr. izraža veliko količino ali mero: joj, koliko jih je; ti otrok ti, koliko skrbi mi delaš / koliko lepše je tu spomladi / bogve koliko težav te še čaka; bilo jih je kaj jaz vem koliko; rešil je življenje ne vem koliko ljudem; elipt.: ljudi nič koliko; prehodil je nič koliko sveta ♪
  5.      kólikokrat  prisl. (ọ̄) 1. izraža vprašanje po številu ponovitev: kolikokrat si bil tam? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih izračunaj, kolikokrat je nova proga daljša od stare 2. ekspr. izraža veliko ponovitev: kolikokrat sem mu že rekel, pa ne uboga / kdove kolikokrat nam je že povedal to zgodbo; nič kolikokrat je že bil pri nas ničkolikokrat ♪
  6.      kólikor  vez. (ọ̑) 1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku: les, kolikor ga je treba, dobiš v zadrugi; plačaj toliko, kolikor je vredno; delam, kolikor morem; elipt. dohodkov je toliko, kolikor izdatkov / s primernikom kolikor več ima, toliko bolj skopari / s presežnikom kolikor najbolj mogoče izkorišča razmere ∙ preg. kolikor glav, toliko misli // ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje visoke mere, stopnje: ves je malopriden, kolikor ga je; pridi k nam, kolikor se da hitro; elipt. naredi kolikor mogoče hitro / v prislovni rabi, piše se tudi brez vejice naj stane kolikor hoče / kolikor daleč sega pogled, je sama ravnina / očitali so mu nezmožnost, lenobo in kolikor je še takih napak // nav. ekspr. za izražanje previdnega sklepanja, trditve: kolikor ga poznam, bo rad pomagal; v tem kraju še nisem bil, kolikor se spominjam; kolikor vem, za vse velja enaka pravica 2. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: kolikor si prizadeva, ne more se privaditi; ni se mu posrečilo, kolikor se je tudi trudil če se je še toliko 3. publ., v pogojnih odvisnih stavkih če: vlak prevozi progo v dveh urah, kolikor nima zamude / neustalj. v kolikor ne poravnate računa pravočasno, vam zaračunamo zamudne obresti kólikor tóliko prisl. izraža nedoločeno, ne preveliko mero ali stopnjo: živela sta (še) kolikor toliko dobro; tudi ti si kolikor toliko kriv; Napoleon je dal našemu jeziku kolikor toliko pravic ♪
  7.      kólikorkrat  vez. (ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti ponovitev z dejanjem nadrednega stavka: kolikorkrat je poskusil, zmeraj mu je spodletelo ♪
  8.      kolikóst  tudi kólikost -i ž (ọ̑; ọ̄) knjiž. količina, kvantiteta: predpisana kakovost in kolikost snovi / kolikost alkohola v krvi ♪
  9.      kolikósten  tudi kólikosten -tna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na kolikost: med njima je precejšnja kolikostna razlika / dvigniti živinorejo tudi v kolikostnem pogledu kolikóstno tudi kólikostno prisl.: kolikostno in kakovostno neustrezna hrana ♪
  10.      kólikršen  -šna -o zaim. (ọ̑) v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa osebo ali stvar v nadrednem stavku glede na mero ali količino: kolikršen je trud, tolikšno bo plačilo ♪
  11.      kólikšen  -šna -o zaim. (ọ̄) 1. izraža vprašanje po velikosti: kolikšen bo dobiček / v vezniški rabi ni jasno, v kolikšni meri načrt ustreza potrebam 2. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo: kolikšen trud za tako skromen uspeh ♪
  12.      kolína  -e ž (í) nav. mn. 1. pripravljanje zaklanega prašiča za hrano: imeti vse potrebno za koline / čas kolin / pri tej hiši so koline / hoditi, povabiti na koline na pogostitev ob tej priložnosti 2. meso, mesni izdelki, ki se podarjajo ob tej priložnosti: dati, dobiti koline ♪
  13.      kolínar  -ja m (ȋ) nar. vzhodno klavec ali pomočnik pri klanju (prašiča): pogostiti kolinarje ♪
  14.      kolíniti  -im nedov. (í ȋ) nar. vzhodno pripravljati prašiča za hrano; klati: povsod so že kolinili / kolini že več let ♪
  15.      kolíščar  -ja m (ȋ) arheol. prebivalec kolišča: koliščarji na Ljubljanskem barju; naselbina koliščarjev ♪
  16.      kolíščarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koliščarje: koliščarska keramika / koliščarska naselbina / koliščarske najdbe ♪
  17.      kolíšče  -a s (í) arheol. prazgodovinska naselbina ob bregu, zgrajena na kolih, zabitih v dno: ostanki kolišč ♪
  18.      kolišévka  -e ž (ẹ̑) geogr. večja kraška kotanja, navadno z navpičnimi stenami: vrtače in koliševke ♪
  19.      kolítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od koliti: kopanje in kolitev ♪
  20.      kolizíja  -e ž (ȋ) knjiž. nasprotje, navzkrižje: kolizija dolžnosti, interesov; kolizija med besedami in dejanji; protislovja in kolizije pisateljevega notranjega sveta / priti v kolizijo s predpisi // istočasnost, hkratnost česa: kolizija koncertnih prireditev ♪
  21.      kólje  -a s (ọ́) več kolov, koli: impregnirati, ostriti kolje; postavljati kolje k paradižnikom, v vinogradu; hrastovo, kostanjevo kolje; trtno, vinogradniško kolje ♪
  22.      kólk  in kôlk -a [prva oblika u̯k] m (ọ̑ ọ̄; ō ó) 1. stranski del medenice: operirati kolk / bolečine v kolku ♦ med. izpah kolka 2. redko grič, hrib: domačije, raztresene po kolkih in slemenih ♪
  23.      kolkováti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) nalepiti kolek na dokument, prošnjo kot dokaz plačane pristojbine: pritožbe ni treba kolkovati kolkován -a -o: pravilno kolkovana prošnja ♪
  24.      kolkóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na kolek ali kolkovanje: kolkovna taksa / kolkovna lestvica ♪
  25.      kolníca  tudi kólnica -e ž (í; ọ̑) pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev: ob gostilni je stala velika kolnica; spraviti voz v kolnico; otroci so se skrivali v kolnici ♪

   21.688 21.713 21.738 21.763 21.788 21.813 21.838 21.863 21.888 21.913  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA