Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (21.338-21.362)


  1.      klécniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nehote, sunkovito upogniti nogo v kolenu, zlasti med hojo: ni padel, le klecnil je / noge so ji klecnile // v meščanskem okolju, nekdaj napraviti majhen poklek, navadno pri pozdravu: služinčad je klecnila pred gospodinjo / klecniti s kolenom 2. ekspr. pasti, zgruditi se: kar klecnili so od strahu / klecnila je na kolena, tla ♪
  2.      klečálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) nizki klopi podobna priprava z oporo za roke, ki se uporablja za klečanje: poklekniti na klečalnik / na klečalniku je bila odprta knjiga ♪
  3.      klečeplástvo  -a s (ȃ) 1. slabš. lastnost klečeplaznega človeka: odbija jo klečeplastvo tega človeka 2. klečeplazenje: hlapčevanje in klečeplastvo pred mogočneži ♪
  4.      klečeplázec  -zca m (ȃ) slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu pretirano, ponižujoče prizadeva za naklonjenost nadrejenih: bil je klečeplazec in karierist ♪
  5.      klečeplázen  -zna -o prid. (ā) nanašajoč se na klečeplazce ali klečeplazenje: bil je klečeplazen pisar / klečeplazne besede; pisaril je klečeplazna pisma klečeplázno prisl.: vedel se je zelo klečeplazno ♪
  6.      klečepláziti  -im nedov. (á ȃ) slabš. zaradi koristi ali iz strahu pretirano, ponižujoče prizadevati si za naklonjenost nadrejenih: hlapčeval je in klečeplazil; klečeplazijo zaradi dobička / klečeplazi pred vsakim režimom // redko pretirano, ponižujoče prizadevati si za naklonjenost koga sploh: spet klečeplazi okoli nje ● slabš. klečeplazi pred vsem tujim pretirano, navadno neupravičeno hvali, ceni tuje ♪
  7.      kléj  -a m (ẹ̑) lepilo, pridobljeno zlasti iz nekaterih živalskih snovi: premazati, zalepiti s klejem / kuhati klej / klej v tablicah / čevljarski, mizarski klej; kostni, kožni klej; rastlinski, živalski klej ♦ teh. hladni klej ki lepi brez segrevanja; kazeinski klej iz kazeina, apna in dodatkov ♪
  8.      kléjast  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klej: klejaste snovi / ima klejast okus / klejasta slina lepljiva ♪
  9.      kléjati  -am nedov. (ẹ̑) klejiti: klejati les kléjan -a -o: klejan papir; klejana nit ♪
  10.      kléjen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klej: klejna raztopina, voda / klejni lonec / klejne barve barve, ki imajo kot vezivo klej ♦ papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije ♪
  11.      Klék  -a m (ẹ̑) etn., po ljudskem verovanju gora, na kateri se zbirajo čarovnice: vsako noč leta na Klek ♪
  12.      klék  -a m (ẹ̑) bot. zimzeleno drevo ali grm s ploščatimi poganjki in majhnimi olesenelimi storžki, Thuja: ameriški, vzhodni klek ♪
  13.      klèk  tudi klék kléka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) šport. klečanje na obeh kolenih: preval iz kleka ♪
  14.      klékarica  -e ž (ẹ̑) po ljudskem verovanju čarovnica, ki se z drugimi čarovnicami sestaja na Kleku: gotovo ga je urekla klekarica ♪
  15.      klékast  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kleko: klekast konj / klekasto drevo ♪
  16.      klékelj  -klja tudi -na [kǝl] m (ẹ́) obrt. majhna lesena tuljava za ročno delanje čipk: naviti sukanec na klekelj ♪
  17.      klékljarica  -e ž (ẹ̑) izdelovalka klekljanih čipk: bila je klekljarica ♪
  18.      klékljarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klekljarice ali klekljanje: klekljarsko delo / klekljarski sukanec / klekljarska šola ♪
  19.      klékljati  -am nedov. (ẹ̑) delati, izdelovati čipke s kleklji: sedela je na peči in klekljala / zna klekljati klékljan -a -o: lepe klekljane čipke ♪
  20.      klékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) star. poklekniti: čakal je, da vdano klekne predenj // pasti, zgruditi se: zajokala je in kleknila na stol ♪
  21.      klenìč  -íča m (ȉ í) zool. manjša sladkovodna riba s temno sivo liso na bokih, Leuciscus leuciscus ♪
  22.      kleníti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. krepiti, utrjevati: dialog kleni že tako krepko dogajanje drame ♪
  23.      klènk  in klénk klénka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) posamezen glas pri klenkanju: razločil je klenke / klenk kose ♪
  24.      klèp  klêpa in klépa m (ȅ é, ẹ́) 1. ostrina (kose, srpa): klep nabrusiti / ima dober, slab, tanek klep / klep kose je obrabljen 2. redko klepanje: slišal se je klep ♪
  25.      klép  -í ž (ẹ̑) nar. 1. mn. klepalnik: nabavil si je klepi in žago 2. klep m: kosa z dobro, tanko klepjo ♪

   21.213 21.238 21.263 21.288 21.313 21.338 21.363 21.388 21.413 21.438  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA