Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (21.151-21.175)


  1.      kêrub  -a m (ȇ) rel. angel, za stopnjo nižji od serafa: zbori kerubov in serafov; pren., ekspr. ni se mogel nagledati tega svojega keruba ♪
  2.      kêrubski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na kerube: kerubski spev / ima obrazek s kerubsko milino ♪
  3.      kès  -a tudi -à [kǝs] m (ǝ̏ ǝ̄, ȁ) knjiž. kesanje: prevzel ga je kes; globok kes / v srcu ni čutila kesa ♪
  4.      kesáti se  -ám se [kǝs] nedov. (á ȃ) imeti, čutiti kesanje: kesa se svojega dejanja, obljube / kesal se je, da je bil prepozen / ekspr. še kesal se boš! ♪
  5.      kesón  -a m (ọ̑) 1. grad. spodaj odprta velika, navadno armiranobetonska posoda za dela pod vodo: kopati v kesonu / del predora bodo zgradili s pomočjo kesonov 2. teh. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava za tovor na vozilu, zlasti tovornem avtomobilu: napolniti keson; stranica kesona ♪
  6.      kesónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na keson: oba opornika bi morali izdelati v kesonskem sistemu; kesonska gradnja / kesonski delavec ♦ med. kesonska bolezen bolezen zaradi prehitrega prehoda z velikega pritiska na navadnega ♪
  7.      késteljski  tudi késtheljski -a -o prid. (ẹ̑) arheol., v zvezi kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji ♪
  8.      ketón  -a m (ọ̑) kem. spojina, ki nastane z oksidacijo sekundarnega alkohola: aldehidi in ketoni ♪
  9.      ki  zaim., v vezniški rabi, v odvisnih sklonih se mu dodaja ustrezni osebni zaimek, v oziralnih odvisnih stavkih 1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku a) v nepredložni rabi: to je (tisti) človek, ki me je rešil hude zadrege; drobna bitja, ki jih odkriva mikroskop; govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš / tako se bo zgodilo vsakemu, ki ji bo ugovarjal / ekspr. to je najlepši kraj, ki sem ga kdaj videl / ekspr. ne pozabi name, ki te imam najrajši; elipt. molči, ki nič ne veš b) raba peša, v predložni rabi: dobil bo službo, ki se zanjo poteguje; prašne ulice, ki se je deček potepal po njih po katerih / zastar. govoriš s človekom, ki veš, da je podlež o katerem veš 2. raba narašča za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: besedo je dobil delegat, ki je govoril dobro uro; tedaj je pripeljal avto, ki je dečka podrl in dečka podrl 3. star. za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; ker: to imaš, ki si ji dajal potuho; sram naj te bo, ki nam kruh odjedaš ● star. ki so ga poznali, ga niso obsojali tisti, ki; nar. bedak, ki si! zelo si nespameten, neumen; nar. zagleda nekaj črnega, ki se plazi med zelenjem kar ♪
  10.      kibernétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kibernetiko: kibernetične metode / kibernetični stroji; kibernetična naprava / kibernetični laboratorij ♪
  11.      kibernétika  -e ž (ẹ́) veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo: nagel razvoj kibernetike / strokovnjak za kibernetiko ♪
  12.      kíbic  -a m (ȋ) žarg. kdor prisostvuje igri s kartami, šahovski igri ter posega vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: kibici so se razburjeno vmešavali v igro; bil je navdušen kibic // kdor ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca; navijač: nogometni kibici ♪
  13.      kibicírati  -am nedov. (ȋ) žarg. prisostvovati igri s kartami, šahovski igri ter posegati vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: ko so šahirali, je kibiciral preko ograje; rad kibicira pri kartah // ob tekmah s klici, ploskanjem spodbujati eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca; navijati: na tekmi kibicira za domače nogometaše ♪
  14.      kíč  -a m (ȋ) nav. slabš. okrasni predmet brez umetniške vrednosti: doma ima polno kiča // delo brez umetniške vrednosti: filmski, literarni kič / to je navaden propagandni kič ♪
  15.      kíčast  -a -o prid. (ȋ) nav. slabš. ki je brez umetniške vrednosti: prodajajo kičaste izdelke, okraske; ima kičaste figure iz porcelana; kičasta slika / piše kičaste zgodbe ♪
  16.      kidáč  -a m (á) redko kdor kida: kidača sta metala gnoj na voz / več kidačev odstranjuje sneg s ceste ♪
  17.      kídati  -am nedov. (í ȋ) 1. odstranjevati a) sneg: kidali smo pozno v noč / sneži, spet bo treba kidati / kidati sneg s ceste, pločnika b) gnoj, blato: kidati prašičem; kidati izpod živine / kidati hlev čistiti ga / kidati gnoj na voz nalagati, nakladati 2. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga pa kida, ta; spet ga kida ♪
  18.      kífeljček  -čka [fǝl] m (ȋ) manjšalnica od kifeljc: iz pekarne diši po svežih kifeljčkih; kupila je žemljo in dva kifeljčka / orehovi, vanilijevi kifeljčki ♪
  19.      kifóza  -e ž (ọ̑) med. povečana ukrivljenost hrbtenice nazaj ♪
  20.      kìh  medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: zasrbi ga v nosu in kihne: kih, kih, čih ♪
  21.      kihálen  -lna -o prid. (ȃ) ki povzroča kihanje: vzel je kihalni prašek ♪
  22.      kihálo  -a s (á) knjiž. sredstvo za kihanje ♪
  23.      kíhavec  -vca m (í) 1. bojni plin, ki povzroča kihanje: s kihavcem so preprečili nastop govornikov 2. ekspr. kdor (pogosto) kiha: srečal je sosedovega kihavca ♪
  24.      kíhavica  -e ž (í) knjiž. vnetje sluznice v nosu, ki povzroča kihanje: imela je stalno kihavico ♪
  25.      kíjec  -jca m (ȋ) manjšalnica od kij: v roki je stiskal svoj kijec / udarjati s kijci po deski ♪

   21.026 21.051 21.076 21.101 21.126 21.151 21.176 21.201 21.226 21.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA