Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (20.213-20.237)


  1.      jêdrce  tudi jédrce -a s (ē; ẹ̄) notranji, užitni del nekaterih sadov, ki imajo trdo, olesenelo lupino: izbirati jedrca iz luščin; tolči orehe in luščiti jedrca; zmleti, zrezati jedrca; lešnikova, mandeljnova, orehova jedrca / bučna, sončnična jedrca ◊ biol. gostejše okroglasto telesce v celičnem jedru; vet. okroglo ali ovalno znamenje na grizni ploskvi spodnjih sekalcev pri konju, po katerem se presoja njegova starost ♪
  2.      jedríšče  -a s (í) knjiž., redko jedro, središče: okrog starih jedrišč naselja nastajajo novi predeli / omenjeni stavek je jedrišče vašega ustvarjanja ♪
  3.      jedríti se  -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. postajati čvrstejši, krepkejši: prsi so se ji jedrile; pren. spoznanje se mi je vedno bolj jedrilo ♪
  4.      jêdrn  -a -o prid. (ē) 1. nanašajoč se na (celično) jedro: jedrna snov / jedrni sok tekoča sestavina celičnega jedra; jedrna mrenica mrenica, ki obdaja jedro 2. nanašajoč se na jedro sploh: jedrna vsebina / redko jedrna energija jedrska 3. redko čvrst, krepek: jedrn mož ♪
  5.      jedrnàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. ki z malo besedami pove bistveno: jedrnat članek, govor / jedrnat stil; jedrnato izražanje / nav. ekspr. on je kratek in jedrnat // vsebinsko bogat, tehten: kratki in jedrnati stavki / jedrnate misli 2. star. čvrst, krepek: jedrnati prebivalci / nabirati mlade, jedrnate gobe 3. min. ki ima zelo drobna zrna: jedrnata snov / jedrnata sadra jedrnáto prisl.: jedrnato opisovati; ekspr. reči kratko in jedrnato ♪
  6.      jedrnátost  -i ž (á) lastnost, značilnost jedrnatega: jedrnatost poročila / jedrnatost izražanja ♪
  7.      jêdro  -a s (é) 1. notranji del semena: pregriznila je zrno, jedro je bilo že trdo; jedro in lupina / redko tolkla sta orehe in jedla jedra jedrca; pren. Poznam nekaj njegovih kolegov, povsem praznih ljudi, brez čustev in fantazije. Sama lupina brez jedra (T. Svetina) // notranji, središčni del česa sploh: betonsko jedro stebra; jedro vrvi je iz žice / razpoke vodijo v jedro ognjenika 2. navadno s prilastkom največji ali najpomembnejši del česa: našteti proizvodi so jedro naše kovinske industrije; jedro prebivalstva so v mestih predstavljali obrtniki; jedro reprezentance, sporeda, sprevoda / jedro naselja // kar je za kaj najvažnejše, najpomembnejše: ugotoviti, v čem je jedro problema, spora; približati se jedru stvari; najti pot do jedra pojavov; prodreti v jedro narodnosti / ekspr. k jedru, nič besedičenja k bistvu / oče in sin sta v jedru enakega značaja // najdejavnejša, vodilna skupina kakega kolektiva, skupnosti: vodstvena jedra komisij; najeli so nekaj ljudi, ki bodo jedro bodočega konservatorija; proletarske brigade so postale udarno jedro narodnoosvobodilne vojske / v boju med obema odklonoma se je izoblikovalo vodilno jedro gibanja 3. publ., navadno s prilastkom določena vsebina v kaki stvari, zlasti njene glavne značilnosti: izluščiti idejno jedro revije; miselno jedro individualizma; problemsko jedro novele ni bilo opaženo / bajke so tvorba žive fantazije brez stvarnega jedra vsebine // knjiž. tehtna vsebina: njegova misel ima jedro; ni brez jedra, kar je povedal // knjiž. osnovna nravstvena, nazorska načela koga: poglobiti se v duha in jedro dobrega pisatelja; v jedru je še nepokvarjen; zdravo jedro človeka, naroda / Prešernov svet je v svojem jedru globoko človeški / pretiran, a v jedru zdrav idealizem 4. kar je osnova, izhodišče kakega dogajanja, česa sploh: zrnca prahu so lahko jedra najrazličnejših procesov v atmosferi / tedaj so nastala prva naselitvena jedra središča / omenjeno delo vsebuje tri dramska jedra 5. fiz., kem., navadno v zvezi atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma: helijevo, uranovo jedro; radioaktivna atomska jedra; raziskovati zgradbo atomskega jedra 6. biol., navadno v zvezi celično jedro z mrenico oddeljeni del celice, navadno kroglaste oblike, ki je za obstoj celice nujno potreben: jedro se razpolovi; sestava celičnega jedra; spojitev celičnih jeder 7. teh. kar se namesti v formo, da nastane v ulitku votlina: namestiti, oblikovati jedra 8. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do jedra popolnoma, čisto: spoznali so ga do jedra; do jedra pokvarjen človek ● knjiž. iti, priti stvarem do jedra popolnoma jih spoznati; publ. spoznali so, da gre v jedru za povečanje človekovih sposobnosti pravzaprav, dejansko; redko v vsaki stvari je jedro resnice zrno ◊ arheol. jedro ostanek prodnika ali gomolja, od katerega so bili odbiti večji kosi kamnine; astr. kometno jedro srednji, središčni del kometa, sestavljen iz trdne snovi; elektr. (magnetno) jedro feromagnetni del magnetnega kroga; del magnetnega kroga, ki ga navadno obdaja navitje; geol. jedro vzorec kamnin, ki se dobi iz vrtin pri vrtanju; kameno jedro otrdela anorganska snov, nastala v notranjosti lupine ali hišice mehkužcev; zemljino jedro središčni del zemeljske oble; les. jedro trdnejši, gostejši les v sredini debla; lit. jedro osrednji, najpomembnejši del kakega dela, v katerem je podana njegova glavna vsebina; metal. kristalizacijsko jedro majhen, trden delec v talini, okrog katerega se začne strjevati kovina ali zlitina; kristalizacijska kal; meteor. jedro nizkega zračnega pritiska območje najnižjega pritiska v območju nizkega zračnega pritiska; jedro hladnega zraka območje z najhladnejšim zrakom v območju hladnega zraka; num. jedro novca žlahtna kovina v novcu; teh. jedro plamena ostro obrobljen del plamena ob šobi gorilnika; um. jedro kapitela kompaktni del kapitela brez okrasja; urb. mestno jedro del mesta z glavnimi poslovnimi, upravnimi in kulturnimi stavbami; jedro mesta prvotni, stari del mesta; usnj. jedro koža s hrbta živali ali usnje iz te kože; srednja plast kože ♪
  8.      jedrovítost  -i ž (ȋ) star. jedrnatost: jedrovitost v izražanju / jedrovitost dialoga ♪
  9.      jêdrski  -a -o prid. (ē) 1. nanašajoč se na pozitivno naelektren središčni del atoma: jedrske raziskave / jedrska energija / jedrski inštitut / jedrska fizika fizika, ki raziskuje atomsko jedro ♦ fiz. jedrska reakcija reakcija med atomskimi jedri ali med atomskim jedrom in osnovnimi delci; jedrske sile sile, ki delujejo med protoni in nevtroni; jedrsko gorivo snov, katere atomska jedra se cepijo, pri čemer se sprošča energija 2. nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije: ladja na jedrski pogon; jedrska bomba; jedrska elektrarna / raketno oporišče z jedrskim orožjem / prepoved podzemeljskih jedrskih eksplozij eksplozij jedrskih bomb // nanašajoč se na jedrsko orožje: jedrsko oboroževanje / jedrska vojna / publ. spopad med jedrskimi silami ♪
  10.      jéglič  -a in jeglìč -íča m (ẹ̑; ȉ í) bot. rastlina z zraščenimi listi v cvetih, ki so posamezni ali v kobulih, Primula: razporeditev listov pri jegličih / brezstebelni jeglič trobentica; kranjski jeglič z vijoličastimi cveti, ki raste po vlažnih skalnih razpokah v Sloveniji, Primula carniolica; lepi jeglič prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula ♪
  11.      jegúlja  -e ž (ú) 1. dolga sladkovodna riba kačaste oblike, ki se hodi drstit na Atlantski ocean: jegulje potujejo na drstišča; loviti jegulje; gibčen kot jegulja; izvil se mu je iz rok kot jegulja; če so od njega kaj zahtevali, se je znal izmuzniti kakor jegulja zelo spretno, iznajdljivo 2. ekspr. neodkrit, zvit, priliznjen človek: ima ga za jeguljo in podpihovalca ♪
  12.      jegúljast  -a -o prid. (ú) 1. tak kot pri jegulji: jeguljasto zvijanje ♦ vet. jeguljasta proga proga temnejše dlake vzdolž hrbta živali 2. ekspr. neodkrit, zvit, priliznjen: jeguljast samoljubnež / jeguljast značaj jegúljasto prisl.: jeguljasto se zvijati ♪
  13.      jegúljica  -e ž (ú) manjšalnica od jegulja: mlade jeguljice ♪
  14.      jéjdeta  in jèjdeta [dǝt] medm. (ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejdeta, jejdeta, kaj bo // izraža začudenje, presenečenje: jejdeta, kako si čedna / jejdetana ♪
  15.      jéjzes  in jèjzes [zǝs] medm. (ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejzes, jejzes, kaj bo iz tega / jejzesna; jejzesta; jejzestana ♪
  16.      jéjžeš  in jèjžeš [žǝš] medm. (ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejžeš, saj boš padel / jejžešna; jejžešta; jejžeštana ♪
  17.      jék  tudi jèk jéka m (ẹ̑; ȅ ẹ́) knjiž. 1. ponovljeni glas, zvok, nastal zaradi odboja zvočnih valov; odmev: klicali so njegovo ime, a odgovarjal jim je samo jek; jek strela ♦ fiz. ponovljeni zvok, ki nastane zaradi odboja zvočnih valov in se ločeno zaznava 2. kratek, oster, bolečino izražajoč glas: kriku je sledil bolesten jek; z obupnim jekom se je sesedla; jek strahu // kratek, oster glas sploh: vrata so se zaprla z jekom / tišino je presekal jek topovskega strela pok ♪
  18.      jékati  -am nedov. (ẹ̄) knjiž. 1. dajati kratke, ostre glasove: zvonovi v stolpu so jekali / v rosnem jutru so jekali streli 2. odmevati: njegove besede so jekale od pečin / fantovska pesem je jekala od hiše do hiše ♪
  19.      jékavščina  -e ž (ẹ̄) lingv. čakavski govor z zameno je za nekdanji jat ♪
  20.      jeklárna  -e ž (ȃ) tovarna jekla: skupna proizvodnja jeklarn / železarna ima novo jeklarno obrat za pridobivanje jekla ♪
  21.      jeklárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na jeklarje ali jeklarstvo: jeklarska zaščitna oprema; jeklarsko posvetovanje / jeklarska industrija ♦ metal. jeklarski grodelj grodelj, namenjen predelavi v jeklo; jeklarska peč peč, v kateri se predeluje grodelj v jeklo ♪
  22.      jeklén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na jeklo: jekleni drobci, ostružki / jeklen drog, vijak; jeklena cev, krtača, palica; jeklene vzmeti; jekleno pero / jeklen most / jeklen lesk oči; ekspr. jekleno nebo ♦ metal. jeklena litina; teh. jeklena volna 2. nav. ekspr. zelo močen, krepek: jekleni prsti; jeklene mišice / jeklen odpor, prijem / vzdrževati jekleno disciplino zelo strogo; publ. tekači z jekleno vzdržljivostjo zelo dobro // zelo odločen, nepopustljiv: jeklen mož / jeklen značaj; jeklene besede; za tako zmago je potrebna jeklena volja; jeklena načela / jeklen glas / jeklene poteze na obrazu 3. zastar. klen, poln: jeklena pšenica; jekleno zrno ● ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom; ekspr. jekleni ptič letalo; ekspr. ima jeklene živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo jekléno prisl.: jekleno se zasvetiti; jekleno zgrabiti; jekleno modro jezero; jekleno sive oči ♪
  23.      jeklenína  -e ž (í) izdelki iz jekla: trgovati z jeklenino / obdan z jeklenino z jeklom ♪
  24.      jeklénka  -e ž (ẹ̄) 1. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom: polniti jeklenke s kisikom; priključiti jeklenko na aparat; jeklenka z ogljikovim dvokisom; zapreti ventil na jeklenki / jeklenka za butan 2. knjiž. krogla, izstrelek: jeklenke so mu žvižgale mimo glave; strojnice so bruhale jeklenke 3. pog. jeklena smučarska ali ribiška palica: bambusovke in jeklenke ♪
  25.      jêklo  -a s (é) zelo trdna železova zlitina z majhno količino ogljika in drugih kovin: kovati, proizvajati jeklo; veliki bloki jekla; rezilo iz jekla; železo in jeklo; ima mišice, kot bi bile iz jekla / kaliti jeklo; nož iz nerjavečega jekla; pren., ekspr. poleg mehkobe ima v sebi tudi dosti jekla ♦ metal. elektro jeklo elektrojeklo; kromovo jeklo ki vsebuje od 4 do 30 odstotkov kroma; legirano jeklo; teh. hitrorezno jeklo; konstrukcijsko jeklo za izdelavo konstrukcij in strojev; paličasto jeklo; plemenito jeklo; vzmetno jeklo // star. meč, nož: porinil mu je jeklo med rebra; žvenketanje jekel ♪

   20.088 20.113 20.138 20.163 20.188 20.213 20.238 20.263 20.288 20.313  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA