Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (20.126-20.150)


  1.      járd  -a m (ȃ) angleška in ameriška dolžinska mera, približno 91,4 cm: kupiti tri jarde tkanine ♪
  2.      járec  -rca m (ā) 1. ovčji samec; oven: čez noč mu je zmanjkalo nekaj ovc in jarec; skopiti jarce // mn., nar. ovca sploh: Grede se je na vse strani razgledoval, kakor bi iskal zapasene jarce (J. Jalen) 2. slabš. objesten, pohoten moški: pamet ga je zapustila, jarca starega ♪
  3.      járek  -rka m (ā) 1. v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina: jarki odvajajo vodo, preprezajo travnik; čistiti, delati, kopati jarke; skočiti čez jarek; pasti v jarek; razmejiti parcele z jarki; dolg, ozek jarek / drenažni, namakalni, odtočni, odvodni, osuševalni, zbiralni jarek; obcestni jarek / delati jarke za sajenje krompirja 2. navadno s prilastkom večja taka vdolbina, narejena za oviro ali obrambo: kopati jarke na fronti / mesto je bilo obdano z obrambnimi, strelskimi jarki 3. star. grapa: stopal je v klanec po jarku / rad bi še kdaj videl domače dole in jarke 4. ožja, podolgovata vdolbina na telesu: jarek pod nosom / zadnjični jarek ● ekspr. ta bo končal v obcestnem jarku glede na njegovo pijančevanje, potepuštvo se pričakuje, da bo nesrečno umrl; ekspr. štiri leta je preživel v strelskih jarkih na fronti; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most ◊ geol. tektonski jarek ugreznjeni del zemeljske skorje, ki ga omejujejo vzporedni prelomi; ptt kabelski jarek v katerega se položi kabel; voj. strelski jarek jarek, zaklonišče z vsem, kar je potrebno za življenje pehotne desetine v boju ♪
  4.      járem  -rma m (á) 1. lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali: jarem tišči, žuli; natakniti volu jarem na vrat; sneti jarem; vpreči žival v jarem; trpi kot žival v jarmu / ekspr. junca sta godna za jarem vožnjo 2. ekspr., navadno s prilastkom nasilna oblast, gospostvo: otresti, znebiti se kolonialnega, tujega jarma; rešiti se turškega jarma; živeti pod jarmom / z oslabljenim pomenom tega leta je padel z njih jarem suženjstva, tlačanstva // kar omejuje, utesnjuje prostost: pustil je službo, ker se ni mogel navaditi jarma / jarem dolžnosti // v zvezi zakonski jarem zakonski stan, zakon: siliti v zakonski jarem / skok iz zakonskega jarma zakonska nezvestoba 3. v nekaterih deželah drog za prenašanje bremen: prenašati tovore na jarmih čez ramena; jarem iz bambusa 4. teh. kratek, močen (prečni) nosilec: vpeti zvon v jarem; jarem pri stiskalnici 5. les. gibljivi del jarmenika, v katerega se vpenjajo listi: razporeditev listov v jarmu // oglat okvir pri ročni žagi: žaga z jarmom ● ekspr. dolarski kapital je vpregel Indijance v svoj jarem jih podredil svojim zakonitostim, koristim; star. kupiti dva jarma volov para ◊ agr. čelni jarem vprežna priprava, ki se da živali na čelo; dvojni ali parni jarem za par živali; enojni ali samski jarem za eno žival; avt. jarem del krmilne naprave, ki omogoča pravilno usmerjanje koles; elektr. jarem feromagnetni del magnetnega kroga, ki je brez navitja; navt. krmilni jarem polkrožna deščica, nataknjena na krmilo ♪
  5.      járica  -e ž (ā) 1. mlada, zlasti pomladanska kokoš: jarice so začele nesti; kupiti jarice in peteline ∙ nar. jarice so se prvič ojagnjile mlade ovce 2. redko jara pšenica: vsejati jarico ♪
  6.      jarína 1 -e ž (í) spomladi (po)sejano žito: gnojiti jarinam; jarina z deteljo ♪
  7.      jarítev  -tve ž (ȋ) agr. vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jaritev pšenice ♪
  8.      járiti  -im nedov. (ā ȃ) knjiž. jeziti, dražiti, razburjati: zmerjanje ga jari do besnosti / jeza, napuh jo jari / jaril se je in klel, da se mu bo maščeval ♪
  9.      jaríti 1 -ím nedov. (ȋ í) knjiž. peniti, vrtinčiti: veter jari gladino; v kanalih se jari naglo odtekajoča snežnica ♪
  10.      járkar  -ja m (ȃ) strojn. stroj za kopanje jarkov: rotacijski jarkar ♪
  11.      jarmeníca  -e ž (í) 1. nar. obroč, zanka na jarmu za oje; gož: zvijati jarmenice iz gabrovine 2. les. ročna žaga z jarmom; jarmovka ♪
  12.      jármenik  -a m (ȃ) les. stroj za žaganje hlodov v deske: dati hlod v jarmenik / beneški jarmenik venecijanka; cepilni jarmenik za rezanje plohov v tanke deske ♪
  13.      jarmìč  -íča in jármič -a m (ȉ í; ȃ) manjšalnica od jarem: natakniti voloma jarmič // nar. dolenjsko jarem (za eno žival) ♪
  14.      jármovka  -e ž (á) 1. nar. dolenjsko obroč, zanka na jarmu za oje; gož: vtakniti oje v jarmovko 2. les. ročna žaga z jarmom: jarmovke in ločne žage 3. nav. mn., bot. alge, pri katerih se med celicama dveh osebkov naredi začasna vez zaradi oploditve, Conjugatophyceae ♪
  15.      jármski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na jarem: jarmska oblika / jarmska žaga jarmenik; ročna žaga z jarmom ♪
  16.      járogospôski  -a -o prid. (ā-ó) nanašajoč se na jaro gospodo: jarogosposke navade ♪
  17.      jarovizácija  -e ž (á) agr. vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jarovizacija pšenice ♪
  18.      jarovizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jarovizirati pšenico jarovizíran -a -o: jarovizirano žito ♪
  19.      jarúga  -e ž (ú) nar. jarek, kotanja: preskakovati jaruge in luže; po tistih jarugah si je pokvaril avto / stopati po jarugi navkreber grapi ♪
  20.      jása  -e ž (á) površina v gozdu, ki ni porasla z drevjem ali grmovjem: priti na jaso; gola, sončna, travnata jasa; jasa sredi gošče / pokrajina je zmes temnih gozdnih zaplat in svetlih jas, posejanih z naselji; pren., pesn. mehke jase spomina ♪
  21.      jásen  -sna -o prid., jásnejši in jasnéjši (á) 1. ki je brez oblakov, megle: jasno nebo / jasen zimski dan; prevladovalo bo jasno vreme / jasni vrhovi gor / pesn. jasne daljave, višave; pren., ekspr. obetajo se jasnejša duhovna obzorja // knjiž. čist, bister: jasen tolmun; jasna tekočina / jasno ozračje / jasne otroške oči // knjiž. svetel, bleščeč: skozi umazano okno ne bi prodrl niti najjasnejši sončni žarek; soba je bila polna jasne mesečine / jasne barve / pesn. sredi polja jasen grad / kot kletvica strela jasna, vsaj molčal bi; pren. bil je jasen zgled domoljubja 2. ki se dobro vidi ali sliši: premalo jasni znaki; glasovi so bili tako jasni, da je razumel vsako besedo; obrisi predmetov postajajo vedno jasnejši; slika na zaslonu ni dovolj jasna / jasna izgovarjava, pisava razločna // nav. ekspr. ki ni hripav ali zamolkel; čist: jasen smeh, zven; njen glas je bil jasen, a oster / jasna pesem zvonov 3. vsebinsko opredeljen, izdelan: imeti jasen cilj pred seboj; jasna idejna orientacija mladine; misel je počasi postajala jasnejša; nejasna slutnja mu je prešla v jasno spoznanje / njegov položaj še ni jasen; razmere v deželi bodo šele čez čas jasne / brez jasne zavesti, da moramo sodelovati, tega ne bomo dosegli // podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža: dati jasen odgovor; vsaka jasnejša beseda bi pripeljala do sporov; jasno priznanje / publ. dati možnost za jasno soočenje dveh stališč odkrito / navedite same jasne primere, zglede 4. nav. ekspr. razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov: to je jasen dokaz, da smo imeli prav; gre za jasen primer zanemarjenosti; njihova prednost je jasna kot beli dan / stvar je jasna, tako ne gre več naprej / kot podkrepitev jasna stvar, da gre za pomoto // v povedni rabi ki se lahko popolnoma pričakuje, predvideva: vsi ti pomisleki so v teh okoliščinah jasni; izdaja knjige je glede na ime avtorja že zdaj jasna 5. ki je brez elementov, ki bi oteževali dostopnost, razumevanje: jasen spis; jasna glasba; preproste in jasne pesmi; jasno izražanje; jasno predavanje / precizen in jasen mislec // v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki se popolnoma razume, dojame, spozna: da bi jim bil poskus jasen, ga je še enkrat ponovil; njegova teorija (nam) še ni popolnoma jasna; vam je zdaj vsebina jasna / po teh dogodkih so mu nekatere stvari postale jasne 6. priseben, razumen: jasno in zmedeno govorjenje / bolnik ima le redko jasne trenutke / knjiž. telo je bilo pijano, duh pa je ostal jasen 7. knjiž. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu; čist: jasen značaj / jasna sreča; jasno veselje / hoditi jasna pota // veder, iskren: jasni obrazi mladine; jasen pogled, smeh / jasna pomladna lepota // srečen, vesel: spomini na jasno mladost; imel je malo jasnih ur 8. star. spoštovan, cenjen, plemenit: bil je v službi jasnega kralja / v vljudnostnem nagovoru poslušajte me, jasni knez 9. nar. dolenjsko bled, shujšan: po bolezni je bila nekam jasna ● o tej stvari nima jasnih pojmov stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro; ko se je nehal opravičevati, mi je bil položaj precej jasen sem vedel, kaj pravzaprav hoče; vreči jasno luč na kaj popolnoma razkriti kaj; videti kaj v jasni luči čisto tako, kot je v resnici; imeti jasno podobo, sliko o čem pravilno, dobro kaj poznati; sčasoma bo postala stvar bolj jasna se bo ugotovilo, kakšna je v resnici, kakšna je njena prava vsebina jásno 1. prislov od jasen: jasno določiti cilj; njene oči so jasno in živo gledale v svet; jasno se izražati; zaradi razburjenja ni mogel jasno misliti; na površini so se jasno razločevale bele in črne pike; jasno sliši vsako besedo; jasno se zaveda svojih dolžnosti popolnoma / piše se narazen ali skupaj: jasno modre ali jasnomodre oči; jasno zeleni gozdovi svetlo / v povedni rabi: včeraj je bilo jasno in toplo; bilo je popolnoma jasno, da so vse že prej pripravili; jasno je kot enkrat ena, da se ji je zmešalo / kot podkrepitev kri ni voda, to je jasno 2. v povedni rabi, navadno z dajalnikom izraža stanje razumevanja, dojemanja, spoznanja: vsem poklicanim mora biti jasno, da taka politika ne vodi k uspehu; počasi (jim) bo jasno, da je delovanje v takih razmerah res težko / ni mi jasno, kako si to dosegel 3. v povedi rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov: jasno je, da mu je to moralo vzeti veselje; jasno je, da ne bo šel, saj mu tudi ni potrebno; to je popolnoma jasno, da ga ne more ubogati / elipt.: jasno, da ne ve, saj mu ni nihče povedal; iz vas ne bo nič, jasno, saj drugega tudi nisem pričakoval; jasno, tajnica je kriva, vsega ne more biti kriv šef // v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: hočeš požirek vina? Jasno, kar natoči mi ga; ga poznaš? Jasno, se je zlagal; naredili boste dobro kupčijo. Pa jasno ● ta slika mi je še vedno jasno pred očmi dobro se je spominjam; jasno mi je pred očmi, kako sem jim storil krivico popolnoma se zavedam, spoznavam; ekspr. sčasoma bo še vse jasno se bo še vse razkrilo, ugotovilo; ekspr. to je treba povedati jasno in glasno brez olepšavanja in prikrivanja, odločno jásni -a -o sam.: menjavalo se je jasno in oblačno; novica je prišla kot (strela) z jasnega popolnoma nepričakovano; glede njega, z njim je hotel priti na jasno izvedeti, spoznati, kakšen je v resnici, kaj namerava; hotel si je priti na jasno, kaj namerava z njim ugotoviti, izvedeti; glede njega, o njem, z njim si še zmeraj ni na jasnem ne ve, kakšen je; glede tega, o tem, s tem si nisem na jasnem tega ne razumem popolnoma; ni si na jasnem, kako naj se stvari loti ne ve; bil si je na jasnem, da bo moral oditi spoznal je, ugotovil je; ni si bil na jasnem sam s seboj ni vedel, kakšen je, kaj v resnici hoče; zastar. ni jih pričakoval, pa se ti na jasnem prikažejo na lepem; od doma sem šel v jasnem; kos jasnega med oblaki; v tej zmedi je kaj malo jasnega ♪
  22.      jásica  -e ž (á) manjšalnica od jasa: taboriti na jasici; zelena jasica; jasica med grmičjem ♪
  23.      jáskati  -am nedov. (ȃ) 1. redko javkati, javskati: jaskati od bolečin 2. nar. kričati, vpiti: ženske so vsevprek jaskale / bolj ko jo je miril, bolj je jaskala nanj // kokodajsati: splašene kokoši so jaskale ♪
  24.      jásli  -i ž mn. (ȃ) 1. koritasta priprava, v katero se daje krma za živino: privezati žival k jaslim; dati, nametati seno v jasli; betonske, lesene jasli; polne jasli / gornje jasli lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; pren., knjiž. vsak si je prizadeval priti do jasli ∙ ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine; star. stranka je prešla iz opozicije k vladnim jaslim do donosnih služb, oblasti 2. zlasti prva leta po 1945, navadno v zvezi otroške jasli ustanova za varstvo in vzgojo najmlajših otrok: ustanavljati otroške jasli / dati otroka v jasli v varstvo v vzgojno-varstveni zavod 3. šalj. postelja, ležišče: grožnja ga je takoj spravila iz jasli; biti v jaslih ♪
  25.      jáslice  -lic ž mn. (ȃ) 1. manjšalnica od jasli: napraviti teletom jaslice / otrokom so veke postajale težke, bili so godni za v jaslice 2. v krščanskem okolju kipci, slike, postavljeni za božične praznike kot ponazoritev Kristusovega rojstva: kupiti jaslice; zbrati se pri jaslicah / delati jaslice ♪

   20.001 20.026 20.051 20.076 20.101 20.126 20.151 20.176 20.201 20.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA