Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (19.063-19.087)


  1.      irigácija  -e ž (á) 1. knjiž. dovajanje vode, zlasti obdelovalnim zemljiščem; namakanje: izkoriščanje rek za irigacijo / vzdrževanje posameznih odsekov irigacije naprav za namakanje 2. med. izpiranje nožnice ali dovajanje čistilne tekočine v danko ♪
  2.      irigacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na irigacijo: irigacijski načrt; irigacijske naprave; irigacijska dela / prenosno irigacijsko stojalo ♪
  3.      irigátor  -ja m (ȃ) med. priprava za izpiranje nožnice ali za dovajanje čistilne tekočine v danko, izpiralnik ♪
  4.      íris  -a m (ȋ) 1. anat. sprednji, barvasti del žilnice za roženico; šarenica: vnetje irisa 2. vrtn. vrtna rastlina s suličastimi listi in velikimi raznobarvnimi cveti; perunika: šopek rumenih irisov ♪
  5.      iritácija  -e ž (á) knjiž. vznemirjanje, draženje: konferenca je dala povod za iritacijo / iritacija sluznice ♪
  6.      irizácija  -e ž (á) knjiž. svetlikanje v mavričnih barvah: oblaki z močno irizacijo / irizacija rudnin ♪
  7.      irizírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. svetlikati se v mavričnih barvah: steklo lepo irizira irizíran -a -o: arheol. irizirano steklo steklo, ki zaradi preperelosti odbija svetlobo v mavričnih barvah ♪
  8.      ironíja  -e ž (ȋ) 1. izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovanje, posmeh: njegovo orožje je ironija; komaj opazna ironija; sredstva ironije / njen pogled je izražal ironijo; v njegovih besedah je začutila jedko ironijo; govoriti, reči kaj z ironijo; sestavek je poln ironije / ekspr. kar sem rekel, mislim brez ironije zares, iskreno 2. ekspr., navadno v povedno-prislovni rabi izraža, da je kaj v nasprotju s položajem ali stanjem, v katerem se pojavlja: da mu je ravno njegov največji sovražnik rešil življenje, je prava ironija / ironija je v tem, da tako ravnodušno govori o bolezni, ki jo ima sam / z oslabljenim pomenom ironija naključja, usode ◊ lit. romantična ironija besedna figura, s katero avtor v zgodbi nagovori bralca, izrazi svoje mnenje ♪
  9.      ironizácija  -e ž (á) ironiziranje: svoje naziranje je prikazal z ironizacijo družbe ♪
  10.      ironizírati  -am nedov. (ȋ) izražati negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovati se, smešiti: ironiziral je vsako njegovo besedo in dejanje; ironizira vse po vrsti, celo sam sebe / v svojem delu ironizira avtor družbeno moralo obsoja, kritizira / ekspr. ne verjemi njegovi ponudbi, on le ironizira ne misli iskreno, zares ♪
  11.      írovec  -vca m (ȋ) publ. pripadnik Irske republikanske armade: irovci so naredili nov atentat ♪
  12.      írski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Irce ali Irsko: irska kultura / irsko ljudstvo ◊ lov. irski seter večji lovski pes vitke postave z dolgimi ušesi in dolgo dlako; obrt. irska čipka kvačkana čipka iz bombažnega sukanca; tekst. irsko platno tanka, gosta lanena tkanina; vrtn. irski brin okrasni grm pokončne, vitke rasti, Juniperus communis hibernica ♪
  13.      iskálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor (kaj) išče: iskalci diamantov, zlata; poklicali so iskalca vode / ekspr. iskalci pravice, resnice, sreče / iskalci min so preiskali vso sotesko 2. knjiž. kdor si prizadeva za nove, izvirne oblike in sredstva umetniškega izražanja: on je eden najzanimivejših likovnih iskalcev svoje generacije 3. fot. priprava v fotografskem aparatu, filmski kameri za usmerjanje le-te proti motivu in za določanje obsega motiva; iskalo: dobiti predmet v iskalec ◊ fiz. daljnogled z velikim vidnim poljem, postavljen ob astronomskem daljnogledu tako, da sta optični osi vzporedni ♪
  14.      iskálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na iskanje: iskalna akcija je bila brezuspešna / magnetne in druge iskalne naprave; iskati vodo z iskalno palico, šibo bajanico / v proučevanju zgodovinskega gradiva se skriva velik iskalni napor ♦ jur. iskalni dolg dolg, po katerega plačilo mora priti k dolžniku upnik sam ♪
  15.      iskálnik  -a m (ȃ) teh. priprava za iskanje, ugotavljanje česa: iskati kable z elektromagnetnim iskalnikom ◊ fot. iskalo ♪
  16.      iskálo  -a s (á) 1. teh. priprava za iskanje, ugotavljanje česa: reševalci so pri reševanju zasutih alpinistov uporabljali iskala 2. fot. priprava v fotografskem aparatu, filmski kameri za usmerjanje le-te proti motivu in za določanje obsega motiva: dobiti, zajeti predmet v iskalo / briljantno, optično iskalo ◊ fiz. daljnogled z velikim vidnim poljem, postavljen ob astronomskem daljnogledu tako, da sta optični osi vzporedni ♪
  17.      iskálstvo  -a s (ȃ) knjiž. prizadevanje, težnja iskalcev: pesnikovo iskalstvo resnice je bilo iskreno / iskalstvo v glasbi, likovni umetnosti ♪
  18.      iskátelj  -a m (ȃ) knjiž. 1. kdor (kaj) išče; iskalec: Tomo Zupan je bil neutruden iskatelj prešernian / iskatelj lepote, resnice / nemiren iskatelj pustolovščin 2. kdor si prizadeva za nove, izvirne oblike in sredstva umetniškega izražanja: iskatelji novih poti v instrumentalni glasbi; književniki iskatelji ♪
  19.      iskáteljski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na iskatelje: vse njegovo iskateljsko prizadevanje po arhivih je bilo brez uspeha / novela razkriva pisateljevega iskateljskega duha; iskateljska poezija ♪
  20.      iskáteljstvo  -a s (ȃ) knjiž. prizadevanje, težnja iskalcev: pisateljevo mrzlično iskateljstvo / iskateljstvo v literaturi ♪
  21.      iskáti  íščem nedov., íščite in iščíte (á í) 1. prizadevati si priti do česa a) izgubljenega, manjkajočega: izgubil je denarnico in jo je ves dan iskal; ključ je iskal po vseh predalih; vso listnico je prebrskal in iskal račun, pa ga ni našel / iskati drobiž po žepih b) odsotnega: ne vem več, kje naj ga iščem; iščejo ga kot šivanko zelo, intenzivno / povejte, da se kmalu vrnem, če bi me kdo iskal spraševal po meni / klicali in iskali so dekle po vsej hiši 2. s širokim pomenskim obsegom prizadevati si doseči kaj, priti do česa a) če osebek tega nima: iskati delo, službo, stanovanje; iskati moža, ženina / iskati gobe, maline; iskati vodo; iskati zlato / iskati dovoljenje, nasvet; publ. iskati zdravniško pomoč iti k zdravniku; pren. iskati pravico, srečo b) če osebku to še ni znano: iščejo ustreznejše metode; iskati drugačen, hitrejši način dela / iskati izhod iz težavnega položaja; vzroke za neuspeh bo treba iskati drugje / iskal je primerno besedo, pa je ni našel / krivca še iščejo; povzročitelja bolezni še niso odkrili, ga še iščejo 3. prizadevati si ugotoviti, kje kdo, kaj je a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: svojce ponesrečenca so iskali po časopisih in po radiu / dolgo so iskali pravo pot / pobegle zapornike še iščejo; pren., knjiž. njegova misel jo je iskala b) z gledanjem: stal je pri oknu in jo iskal med množico; ozira se okrog, kot bi koga iskala / iskati na zemljevidu, v slovarju c) s tipanjem: v temi je iskal posteljo; zdravnik je dolgo iskal bolnikovo žilo / knjiž. njuni roki sta se iskali 4. navadno z glagolskim samostalnikom želeti, hoteti, pričakovati: iskati pomoč, sočutje, tolažbo pri kom / ekspr.: vedno išče prepir; kar išče, da bi se sprl 5. v namenilniku, v zvezi s hoditi, iti izraža nakup, prevzem: kosilo hodijo iskat v menzo; šel je iskat kruh / greva skupaj v kino, pridi me iskat pridi pome ● ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; slabš. kaj spet iščeš tu? zakaj si prišel; kakšne namene imaš; ekspr. tu nimaš več kaj iskati pojdi; nisi zaželen; išče koristi želi jih imeti; ekspr. sreča te išče ne zamudi priložnosti, ki ti prinaša korist, uspeh; knjiž. otroci iščejo materi v obraz, kje je oče ji skušajo razbrati z obraza; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden; kar je iskal, to je dobil zaradi nepremišljenega, neprevidnega ravnanja je doživel kaj neprijetnega; preg. kdor išče, najde iskáti se knjiž. prizadevati si spoznati svoje bistvo: vse življenje se je iskal, pa se ni našel / pisatelj se vsebinsko še išče iskáje: otroci so se, kostanj iskaje, razkropili po gozdu iščóč -a -e: nekaj časa je molčal, iščoč primernih besed iskán -a -o 1. deležnik od iskati: končno je zagledala iskanega otroka; našli so dolgo iskane listine 2. publ. po katerem je veliko povpraševanje: zelo iskani proizvodi; to so trenutno najbolj iskane cigarete; ljudje teh poklicev so precej iskana delovna sila; blago te barve je letos zelo iskano 3. knjiž. nenaraven, izumetničen: njegov besedni izraz je precej iskan / ekspr. iskana aktualnost jemlje romanu vrednost ♪
  22.      ísker  -kra -o prid. (í) 1. ki se živahno, lahkotno premika: iskri konji; njegov vranec je isker kakor vrag // knjiž. hiter, uren, živahen: isker tek; z iskrim gibom glave je vrgla s čela koder las / prijetno, iskro dekle 2. nav. ekspr. ki se iskri, sveti: isker sneg / pogledal ji je v svetle, iskre oči 3. knjiž. bister, prodoren: isker duh, razum; iskre misli ískro prisl.: iskro dirjati; iskro ga je pogledala ♪
  23.      ískra  -e ž (í) 1. svetel drobec goreče, žareče snovi: iskre se delajo, krešejo, letijo, švigajo, ugasnejo; iskra je preskočila na zavese in povzročila požar; kresati iskre; snop isker; oči se ji svetijo kot iskre / električna iskra svetloba ob kratkotrajnem električnem toku v plinu, navadno zraku 2. v kratkih presledkih pojavljajoča se trenutna, intenzivna svetloba: migljajoče iskre na snegu; iskre v očeh / sneg se blešči v belih iskrah / z oslabljenim pomenom: iz oči ji švigajo iskre jeze; v temi je zagledal iskri volčjih oči 3. knjiž., ekspr. kar povzroča nastajanje, ustvarjanje česa: živa stvariteljska iskra; iskra ustvarjalnega duha / razvneti iskro upora 4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: še je bila iskra življenja v njem; na tihem je še imel iskro upanja / niti iskre ljubezni, razumevanja ni v njej prav nič ● ekspr. prepirala sta se, da so se kar iskre kresale zelo, hudo; ekspr. iz njegovega pripovedovanja so kar švigale iskre duhovite misli, domislice; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; dekle je kakor iskra živahno, temperamentno ♪
  24.      iskrén  -a -o prid., iskrénejši (ẹ̄) 1. ki ima pošten, odkrit, naklonjen odnos do okolja: to je iskren prijatelj, tovariš / ekspr. ne bi bila iskrena, če ne bi povedala svojega mnenja // ki vsebuje, izraža tak odnos: iskren pogled; iskrena ljubezen; njene besede so iskrene; izrekli so mu iskreno zahvalo; to so moje najiskrenejše želje / kot izraz hvaležnosti, naklonjenosti, sočutja: iskrene pozdrave od vseh; iskrene čestitke; iskrena hvala; moje iskreno sožalje 2. zastar. ki se živahno, lahkotno premika; isker: imel je dva iskrena konja iskréno prisl.: iskreno govoriti, zahvaliti se, želeti; tega sem iskreno vesel / ekspr., kot podkrepitev iskreno povedano, žal mi je, da sem šel tja ♪
  25.      iskrênje  -a s (é) glagolnik od iskriti se: iskrenje podkev / iskrenje snega, zvezd ◊ biol. iskrenje morja ki ga povzročajo iskrnice; teh. iskrenje preskakovanje isker med ščetko in vrtečim se delom električnega stroja ♪

   18.938 18.963 18.988 19.013 19.038 19.063 19.088 19.113 19.138 19.163  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA