Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (18.513-18.537)



  1.      ígrski  -a -o prid. () nanašajoč se na igra 4: igrski repertoar / izčrpna igrska predstavitev / pisatelj igrskih del iger
  2.      ihnévmon  -a m (ẹ̑) zool. zlasti v severni Afriki živeča majhna zver, ki se hrani s kačami, ptiči, Herpestes ichneumon
  3.      íhta  -e ž () 1. močna, krčevita jeza: lotevala se ga je ihta; ihta ga je minila; ekspr. popadla ga je divja, uničevalna ihta / v ihti kaj narediti, reči; ekspr. z vso ihto je izgovoril te besede 2. ekspr. velika vnema, zagnanost: polotila se ga je delovna ihta; ves je gorel od ihte / z veliko ihto je tolkel po grči 3. močen, krčevit jok: prevelika ihta mu je vzela besedo / v ihti ji je drgetalo telo 4. ekspr. ihtav človek: pusti to ihto / počivaj malo in ne bodi taka ihta / kot nagovor ihta ihtava
  4.      íhtav  -a -o prid. () ki je v stanju ihte: tako je bil ihtav, da bi vse razbil / to je ihtav človek, otrok / postal je ihtav in nepopustljiv / v nagovoru ihta ihtava // ki izraža, kaže ihto: govoril je z ihtavim glasom; z ihtavo kretnjo ga je odrinil / ihtava naglica, nestrpnost íhtavo prisl.: ihtavo je delal; ihtavo jokati; kaj te briga, je rekla ihtavo
  5.      ihtiól  -a m (ọ̑) farm. gosta katranasta tekočina, rabljena kot zdravilo proti kožnim boleznim: kupiti ihtiol; natreti, zdraviti z ihtiolom; krema, ki vsebuje ihtiol
  6.      ihtljív  -a -o prid. ( í) redko ihtav: slišalo se je ihtljivo loputanje z vrati
  7.      ijékavski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ijekavce ali ijekavščino: ijekavsko narečje
  8.      ijékavščina  -e ž (ẹ̄) lingv. skupina jugozahodnih in osrednjih štokavskih govorov z zameno ije ali je za nekdanji jat
  9.      íjevski  -a -o prid. () lingv. nanašajoč se na glas i: ijevski samoglasnik / ijevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -i; ijevska sklanjatev
  10.      íkavski  -a -o prid. () nanašajoč se na ikavce ali ikavščino: ikavsko narečje
  11.      íkavščina  -e ž () lingv. skupina zahodnih štokavskih ali dalmatinskih čakavskih govorov z zameno i za nekdanji jat
  12.      ikonografíja  -e ž () um. oblikovne in vsebinske sestavine likovnega dela: po svoji ikonografiji so te slike še romanske / ta prizor je znan v krščanski ikonografiji // veda o tem
  13.      ikonográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na ikonografijo: ikonografski izvor Mrtvaškega plesa v Hrastovljah; ikonografske značilnosti / Kristusovo rojstvo je stara ikonografska snov ikonográfsko prisl.: slika je ikonografsko zanimiva
  14.      ikonoklástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na ikonoklaste ali ikonoklazem: ikonoklastični boji / znašel se je v ikonoklastični atmosferi mladih ljudi
  15.      ikonoklázem  -zma m (ā) zgod. nazor, gibanje, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob: bizantinski ikonoklazem 8. in 9. stoletja; protestantski ikonoklazem
  16.      ikozaéder  -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejuje dvajset skladnih enakostraničnih trikotnikov, dvajseterec: površina ikozaedra
  17.      íkra  -e ž (í) 1. nav. mn. spolna celica, iz katere se razvije riba: ribe ležejo, odlagajo ikre; ikre beluge, jesetra; ob bregovih rek je polno iker / nasoljene ikre; škatle s sardinami, ikrami in slaniki 2. zool. ličinka trakulje: svinjsko meso z ikrami
  18.      íks  neskl. pril. () ekspr. 1. katerikoli, poljuben: če vprašaš iks človeka, ti bo tako odgovoril // pog., navadno v zvezi z neki ki ni znan ali se noče, ne more imenovati: neki iks tovariš je vprašal po tebi 2. v prislovni rabi izraža veliko količino, množino: iks ljudi me je že vprašalo; že na iks primerih sem ti to pojasnil; sam.: ima noge na iks po obliki podobne črki X; prim. x
  19.      íksast  -a -o prid. () ekspr. po obliki podoben črki X: močno iksaste noge ima, težko, da bi se še popravile / iksasta kolena in ukrivljena hrbtenica so večkrat posledica pomanjkanja vitaminov ♦ vet. iksasta stoja stoja pri živalih z navznoter ukrivljenimi nogami
  20.      íktičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ikt; naglašen, poudarjen: iktični zlogi / nenaglašenost iktičnih mest še bolj poudarja ritmično nasprotje
  21.      ìlegála  -e ž (-) organizirano politično delovanje, ki ga oblast prepoveduje: na okupiranem ozemlju je bila ilegala zelo močna; razvoj ilegale / publ. ilegala je bila o vsem obveščena ilegalci // navadno s predlogom stanje, za katerega je značilno tako delovanje: bojevati se iz ilegale; organizacija, stranka je prešla v ilegalo / publ. komunistična partija je bila v ilegali ilegalna
  22.      ìlegálen  -lna -o prid. (-) 1. nanašajoč se na ilegalo: ilegalni revolucionarni krožki; bilo je več ilegalnih sestankov / ilegalna partijska tiskarna / ilegalna brošura / ilegalno delo, delovanje 2. ki ni legalen, nezakonit: ta prestop državne meje je bil ilegalen ìlegálno prisl.: kako je prestopil mejo: legalno ali ilegalno
  23.      ìlegálka  -e ž (-) ženska oblika od ilegalec: partizanke in ilegalke
  24.      ìlegálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost ilegalnega: ilegalnost organizacije, stranke / bil je že v ilegalnosti ilegali
  25.      ilirízem  -zma m () v prvi polovici 19. stoletja kulturnopolitično in narodnostno gibanje, zlasti na Hrvatskem s težnjo po združitvi južnih Slovanov: pristaš ilirizma; razmerje slovenstva do ilirizma / hrvatski ilirizem

   18.388 18.413 18.438 18.463 18.488 18.513 18.538 18.563 18.588 18.613  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA