Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (18.501-18.525)


  1.      igrálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na igro: slabi igralni pogoji / poznati igralna pravila / ekspr. polastila se ga je igralna mrzlica / partija šaha se je končala v predvidenem igralnem času / igralni in športni prostori / igralni avtomat; igre z igralnimi kamenčki, ploščicami; igralna deska; igralne karte; velika igralna miza; igralna palica pri hokeju; narisati igralno polje ♪
  2.      igrálnica  -e ž (ȃ) 1. zlasti v zahodnih deželah podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo hazardnih iger: kapital je vložil v igralnico / ves denar je zapravil v igralnicah / igralnica je že odprta kraj, prostor za hazardne igre 2. soba, prostor za igranje družabnih ali otroških iger: pospraviti igralnico; učilnica in igralnica ♪
  3.      igrálo  -a s (á) priprava, navadno pritrjena, namenjena otrokom za igranje: postaviti nova igrala; otroško igrišče s peskovnikom, bazenčkom in igrali / otroška igrala ♪
  4.      igrálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na igralce ali igralstvo: igralski kostumi, rekviziti; bogata igralska garderoba / igralski talent; dobra igralska kreacija / igralski poklic; obvladati igralsko tehniko / igralski ansambel; potujoča igralska družina / akademija za igralsko umetnost 2. redko igralen: nova igralska deska; igralske karte igrálsko prisl.: delo je igralsko poglobil; vsako besedo je po igralsko poudarjal ♪
  5.      igrálstvo  -a [u̯s in ls] s (ȃ) 1. dejavnost (gledaliških) igralcev: nastanek in rast slovenskega igralstva; razcvet igralstva / šele po dolgih letih igralstva se je odločil za drug poklic / ima smisel za igralstvo igranje // redko (gledališki) igralci: domače poklicno igralstvo; uspeh našega igralstva 2. (gledališko) igranje: utemeljitelj sodobnega igralstva / skušal je posnemati njegovo igralstvo ♪
  6.      igráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem a) dramski tekst: že dalj časa igrajo Hamleta; v gledališču igrajo komedijo, tragedijo / v Hlapcih igra Jermana vlogo Jermana; odlično je igral ljubimca / igral je po režiserjevi zamisli b) glasbeno delo: igrati Beethovnove sonate / odlično igra Chopina, Mozarta zna igrati dela teh avtorjev 2. povzročati glasbo z glasbilom: ves večer je igral (na) harmoniko, klavir, violino; poje si in igra / začeli so igrati za ples / igrati po notah, posluhu, spominu / v orkestru igra flavto / iskali so koga, ki igra klavir zna igrati (na) klavir 3. biti dejaven v določenem skupinskem športu, organiziranem po določenih pravilih: igrati hokej; danes igrajo košarko, odbojko / že vse popoldne igra nogomet / publ. naše moštvo igra dobro, slabo košarko / Olimpija je igrala prijateljsko tekmo z Železničarjem, publ. proti Železničarju / naša reprezentanca bo igrala v finalu svetovnega prvenstva nastopala, tekmovala 4. biti dejaven v določeni a) družabni igri: že ves večer igrajo damo, domino, karte, tarok; igrati šah / igrati za denar b) igri za denar: igrati športno stavo; redno igra tombolo / igra na loteriji stavi / ekspr. samo popiva in igra 5. ukvarjati se, navadno poklicno a) nepreh. z gledališko dejavnostjo: igra že več let; že dolgo igra v mestnem gledališču; zelo dobro, slabo igra / pog. igrati pri filmu / igra v operi b) z določenim skupinskim športom: še vedno igra v državni nogometni reprezentanci / kljub starosti igra košarko zelo dobro 6. ekspr. pretvarjati se, hliniti: ves večer je samo igrala; v vsaki družbi igra / še vedno igra prizadetost, užaljenost / igrati hoče veliko damo 7. ekspr., z dajalnikom delati nehotene majhne gibe, premike za izražanje, kazanje a) močnega razburjenja: mišice na licih so ji igrale; od napora so mu igrale žile na sencih b) prijetnega vznemirjenja, veselosti: prsti so ji kar igrali po mizi / brezoseb. vse v njej je igralo bila je zelo vesela, dobro razpoložena 8. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden: na njenem obrazu je igral nenavaden izraz; prepirljiva poteza je igrala ob njegovih ustnicah / v njenem glasu je igrala ganjenost / okrog ust mu igra smeh / solze ji igrajo v očeh // biti, obstajati, navadno v premikanju, gibanju: svetloba igra na stropu / v sončnem žarku je igral prah ● pog. v kinu Union igra zelo dober film se predvaja, je; ekspr. srce mu igra od veselja zelo je vesel; pog., ekspr. to ne igra nobene vloge to ni važno, je nepomembno; zastar. igrati kolo plesati; ekspr. igrati komedijo delati se, navadno zelo opazno, čustveno, telesno prizadetega; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; ekspr. igrati na dve karti zastopati hkrati dve nasprotni stališči, ne da bi prizadeti vedeli za to; ekspr. igrati na vse ali nič pri igri s kartami igrati tako, da se dobi ali izgubi maksimalna količina denarja; igrati na borzi v kapitalistični ekonomiki špekulirati s padanjem in dviganjem cen; ekspr. igrati z odprtimi kartami javno, odkrito kazati svoje namene ◊ igr. igrati pri igri s kartami prevzemati, prevzeti vodstvo igre; muz. igrati forte, piano; šah. igrati z belimi, črnimi figurami; šport. moštvi sta igrali neodločeno igráti se 1. udeleževati se otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: deklice se igrajo, zastar. igrajo; otroci so se igrali na dvorišču; brezskrbno se je igral s svojim bratcem / pojdi ven in se igraj / igrati se z avtomobilčki, punčko, žogo / vse popoldne se igra z otrokom / mačka se igra s klobčičem volne; pren., ekspr. veter se je igral z listjem // preh. udeleževati se otroške, navadno skupinske dejavnosti, ki ima določena pravila: otroci se igrajo razne igre; igrati se slepe miši, skrivalnice // ekspr. neresno, brez večjega zanimanja ukvarjati se s čim: že celo uro se samo igra in nič ne naredi; nehaj se že igrati in začni resno delati / nimaš časa igrati se s tem pretirano dolgo in natančno ukvarjati se s tem 2. v zvezi s s, z nehoteno premikati kaj in s tem izražati zadrego, vznemirjenje: zamišljeno se je igrala z obeskom na verižici; nervozno se je igral s prsti; ves čas pogovora se je igral z vžigalnikom / neprestano se igra s ključi 3. ekspr., v zvezi s s, z imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa: samo igra se z ljubeznijo; ne igraj se z zdravjem / igrati se z življenjem / dekle se samo igra s fantom ni resno zaljubljena vanj // biti v popolni oblasti koga, česa: strast se igra z njim / lahko se igra z njo, kakor hoče ● evfem. igrati se ljubezensko, spolno izživljati se; ekspr. igrati se slepe miši, skrivalnice ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. igrati se z besedami uporabljati večpomenske, pomensko sorodne besede za dosego duhovitosti, šaljivosti; izražati se z lahkoto, brez težav; ekspr. s to mislijo se je dolgo igral o tem je dolgo premišljal; ekspr. igrati se z ognjem, smrtjo lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti, smrti; ekspr. z rimami se kar igra dela jih z lahkoto, brez težav igráje 1. deležnik od igrati: godba je odšla naprej, igraje koračnico; fantiči so igraje se tekali med množico 2. ekspr. izraža, da kdo kaj dela, opravi z lahkoto, brez težav: igraje opravlja svoje delo; igraje je vse pospravil; igraje so zavzeli trdnjavo igrajóč -a -e: odšel je domov, igrajoč užaljenost; gledal je igrajoče se otroke igrán -a -o: kvaliteta igranih del v gledališču; dobro, pogosto igrana skladba; njegova jeza je bila igrana ♦ film. igrani film film, v katerem nastopajo igralci ♪
  7.      igràv  -áva -o prid. (ȁ á) igriv: igravi in razposajeni otroci; zmerom je vesel in igrav / igravo valovanje morja ♪
  8.      ígrc  -a m (ȋ) star. godec, muzikant: potujoči igrc ♪
  9.      ígrica  -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od igra: otroka je naučil različnih igric / v šoli pripravljajo igrico / zabavna lutkovna igrica ♪
  10.      igríšče  -a s (í) prostor za športne igre: napraviti, urediti igrišče; kot, meja, rob igrišča / igrati, tekmovati na domačem, tujem igrišču / nogometno, teniško igrišče; šolsko igrišče; igrišče za golf, košarko / športno igrišče ∙ publ. domače moštvo je gospodarilo na igrišču vodilo, usmerjalo igro; publ. sodnik je pokazal na sredino igrišča priznal gol in odločil nadaljevanje igre s sredine igrišča ♦ šport. izčrtati igrišče narediti, narisati vse črte, ki so potrebne za tekmovanje v nogometu, atletiki // navadno v zvezi otroško igrišče prostor, namenjen otrokom za igranje: sodobno opremljeno otroško igrišče; rekviziti za otroško igrišče ♪
  11.      igríščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na igrišče: igriščne naprave / igriščna travna mešanica ♪
  12.      igrív  -a -o prid. (ȋ í) nav. ekspr. 1. ki se (rad) igra: igrivi pasji mladiči; živahen in igriv otrok / mehki igrivi prsti 2. ki se hitro, lahkotno giblje, premika: igrivi valovi; igrive pomladne sapice / igrive sence na stropu / njen igrivi korak lahkotni 3. ki izraža, kaže veliko spretnost, hitrost v kombiniranju: igriva fantazija / znan je bil zaradi svoje igrive duhovitosti igrívo prisl.: voda se je igrivo pretakala po kamenju ♪
  13.      ígrski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na igra 4: igrski repertoar / izčrpna igrska predstavitev / pisatelj igrskih del iger ♪
  14.      ihnévmon  -a m (ẹ̑) zool. zlasti v severni Afriki živeča majhna zver, ki se hrani s kačami, ptiči, Herpestes ichneumon ♪
  15.      íhta  -e ž (ȋ) 1. močna, krčevita jeza: lotevala se ga je ihta; ihta ga je minila; ekspr. popadla ga je divja, uničevalna ihta / v ihti kaj narediti, reči; ekspr. z vso ihto je izgovoril te besede 2. ekspr. velika vnema, zagnanost: polotila se ga je delovna ihta; ves je gorel od ihte / z veliko ihto je tolkel po grči 3. močen, krčevit jok: prevelika ihta mu je vzela besedo / v ihti ji je drgetalo telo 4. ekspr. ihtav človek: pusti to ihto / počivaj malo in ne bodi taka ihta / kot nagovor ihta ihtava ♪
  16.      íhtav  -a -o prid. (ȋ) ki je v stanju ihte: tako je bil ihtav, da bi vse razbil / to je ihtav človek, otrok / postal je ihtav in nepopustljiv / v nagovoru ihta ihtava // ki izraža, kaže ihto: govoril je z ihtavim glasom; z ihtavo kretnjo ga je odrinil / ihtava naglica, nestrpnost íhtavo prisl.: ihtavo je delal; ihtavo jokati; kaj te briga, je rekla ihtavo ♪
  17.      ihtiól  -a m (ọ̑) farm. gosta katranasta tekočina, rabljena kot zdravilo proti kožnim boleznim: kupiti ihtiol; natreti, zdraviti z ihtiolom; krema, ki vsebuje ihtiol ♪
  18.      ihtljív  -a -o prid. (ȋ í) redko ihtav: slišalo se je ihtljivo loputanje z vrati ♪
  19.      ijékavski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ijekavce ali ijekavščino: ijekavsko narečje ♪
  20.      ijékavščina  -e ž (ẹ̄) lingv. skupina jugozahodnih in osrednjih štokavskih govorov z zameno ije ali je za nekdanji jat ♪
  21.      íjevski  -a -o prid. (ȋ) lingv. nanašajoč se na glas i: ijevski samoglasnik / ijevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -i; ijevska sklanjatev ♪
  22.      íkavski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ikavce ali ikavščino: ikavsko narečje ♪
  23.      íkavščina  -e ž (ȋ) lingv. skupina zahodnih štokavskih ali dalmatinskih čakavskih govorov z zameno i za nekdanji jat ♪
  24.      ikonografíja  -e ž (ȋ) um. oblikovne in vsebinske sestavine likovnega dela: po svoji ikonografiji so te slike še romanske / ta prizor je znan v krščanski ikonografiji // veda o tem ♪
  25.      ikonográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ikonografijo: ikonografski izvor Mrtvaškega plesa v Hrastovljah; ikonografske značilnosti / Kristusovo rojstvo je stara ikonografska snov ikonográfsko prisl.: slika je ikonografsko zanimiva ♪

   18.376 18.401 18.426 18.451 18.476 18.501 18.526 18.551 18.576 18.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA