Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (18.176-18.200)
- hohój medm. (ọ̑) pri klicanju na daljavo izraža opozorilo: hohoj, kje si ♪
- hóhštáplerski -a -o prid. (ọ̑-ā) nanašajoč se na hohštaplerje: hohštaplerski človek / hohštaplersko vedenje ♪
- hój in hòj medm. (ọ̑; ȍ) 1. pri klicanju na daljavo izraža opozorilo: hoj, ho(oo)j, kje je kdo 2. izraža spodbudo, navdušenje: hoj, fantje, kvišku 3. izraža veselje, razigranost: hoj, to je šlo navzdol ♪
- hója 1 -e ž (ọ́) 1. premikanje s korakanjem: hoja ga je utrudila; pospešil je hojo; v hoji mu ni bilo para; med hojo sta se pogovarjala; s hojo se je hotel ugreti; dolga, utrudljiva hoja; počasna, zibajoča se hoja; hoja navkreber; zasopel od hoje / dvonožna, štirinožna hoja po dveh, po štirih nogah / hoja na smučeh; hoja po vrvi / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti do koče je pol ure hitre hoje / spoznal ga je po hoji / pokončna hoja pokončna drža pri hoji / peš hoja pešhoja ∙ preden je kaj dosegel, je imel veliko hoje je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh ♦ šport. (tekmovalna) hoja panoga atletike, pri kateri se tekmuje v hitri hoji na razdalje do sto kilometrov 2. večkratno, navadno redno odhajanje, prihajanje kam s kakim namenom: moral je opustiti hojo k ljubici; hoja na delo ♪
- hója medm. (ọ̑) izraža veselje, razigranost: hoja, to gre navzdol / hoja hoj, vabi harmonika na ples; hoja hoj hej ♪
- hójca -e ž (ọ̑) pog., v zvezi baby hojca priprava na kolescih za navajanje otroka na hojo, hoduljica ♪
- hójen -a -o prid. (ọ́) nar. koroško shajan, vzhajan: kruh ni bil dovolj hojen ♪
- hójev -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hoja2: hojev med / hojev gozd, les jelov ♪
- hojevína in hójevina -e ž (í; ọ́) jelov les: miza iz hojevine / sliko je krasil venec iz bršljana in hojevine jelovih vej ♪
- hójevje -a s (ọ́) jelov gozd: v hojevju je bilo še sredi dneva temačno / enakomerno valovanje hojevja jelovega drevja // jelove veje: ležišče si je pripravil iz smrečja in hojevja ♪
- hójica -e ž (ọ̄) manjšalnica od hoja2: poseka je bila zarasla s hojicami ♪
- hójkovka -e ž (ọ̄) nar. štajersko užitna goba temno rjave barve z belkastim mesom, ki prerezano pomodri; kostanjevka: nabirati hojkovke ♪
- hòjladrí medm. (ȍ-ȋ) izraža veselje, razigranost: zdaj pa veselo, hojladri / hojladri hojladro; hojladrija hojladro ♪
- hókejski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hokej: hokejski klub; hokejsko moštvo / hokejska tekma / hokejska palica ♪
- hókuspókus -a m (ọ̑-ọ̑) ekspr. 1. čarovne besede, čarovna znamenja: s hokuspokusom je naredil dež 2. neresno ravnanje, dejanje: to je navaden hokuspokus / otroci zganjajo vse mogoče hokuspokuse ♪
- hókus pókus in hókuspókus medm. (ọ̑-ọ̑) pri čaranju izraža željo, ukaz, da se zaželeno zgodi: rekel bom hokus pokus in ga ne bo ♪
- hòladrí medm. (ȍ-ȋ) izraža veselje, razigranost: zdaj pa, holadri, veselo / holadri holadro; holadrija holadra; sam.: pog. med svati je pravi holadri / pog. on je bolj na holadri veseljaški, lahkoživ ♪
- holesteról -a m (ọ̑) med. bela organska snov, ki se pri obolenju spreminja v žolčne kamne ali povzroča arteriosklerozo: količina holesterola v arterijah ♪
- holín -a m (ȋ) biol. organska snov, pomembna za delovanje živčevja in za presnovo maščob: holin in vitamini ♪
- hóllywoodski -a -o [holivud-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na Hollywood: hollywoodski igralec; hollywoodska filmska zvezda ♪
- hólmec -mca m (ọ̄) manjšalnica od holm: za vasjo se je dvigal holmec; holmci so začeli zeleneti; kopast holmec ♪
- holocén -a m (ẹ̑) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja: raziskovati ognjeniško aktivnost v holocenu ♪
- holocénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na holocen: holocenski prod; holocenska naplavina / holocenska doba ♪
- holografíja -e ž (ȋ) fot. izdelovanje tridimenzionalnih posnetkov s pomočjo laserja: razvoj holografije // tridimenzionalen posnetek, izdelan s pomočjo laserja: uporaba holografij v medicini ♪
- holokávst -a m (ȃ) 1. pri starih Grkih in Rimljanih žgalna daritev, pri kateri se daritvena žival popolnoma sežge: opraviti holokavst 2. knjiž. množično uničenje ljudi, navadno s sežigom: obsojati holokavst ♪
18.051 18.076 18.101 18.126 18.151 18.176 18.201 18.226 18.251 18.276