Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (18.138-18.162)



  1.      hlíniti  -im nedov.) prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično: hliniti bolezen, slabost; hliniti prijaznost, zanimanje; hliniti svetost; hlinil je, kakor da nič ne ve / ekspr. hliniti poštenjaka delati se, kazati se hlíniti se kazati se drugačnega, navadno boljšega, kot biti v resnici: hlinil se mi je, dokler ga nisem spregledal; zna se hliniti / ni tako dober, kot se hlini; v obraz se hlini, za hrbtom pa opravlja hlinèč -éča -e: ležal je s priprtimi očmi, hlineč spanje hlínjen -a -o: hlinjena ganjenost
  2.      hlípav  -a -o prid. (í) ki hlipa: hlipav otrok / hlipavo stokanje
  3.      hlód  -a m (ọ̑) 1. odžagano, debelejše deblo brez vej: nakladati hlode; peljati hlode na žago; spuščati hlode po drči; stesati tram iz hloda; smreke so razžagali na štirimetrske hlode; hrastov, javorov hlod; pijanec se je zvrnil po tleh ko hlod 2. slabš. neroden, okoren človek: ta hlod neotesani me je skoraj podrl
  4.      hlódarka  -e ž (ọ̑) les. vsaka od desk, ki so zložene v obliki hloda, iz katerega so nažagane
  5.      hlódček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od hlodec: iz hlodčkov narejen svinjak
  6.      hlódec  -dca m (ọ̑) manjšalnica od hlod: po tleh so ležali razmetani hlodci
  7.      hlódič  -a m (ọ̑) manjšalnica od hlod: kolovoz utrjujejo s polaganjem hlodičev
  8.      hlodovína  -e ž (í) les v obliki hlodov: neobeljena hlodovina; pomanjkanje hlodovine
  9.      hlopéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nar. hropsti, sopsti: fant je hlopel in odrival napadalca
  10.      hm  [hǝ̀m in h] medm. (ǝ̏; ) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hm, da, morda pa res; hm, dobro, samo na pljučih ni vse v redu; hm, da je premlad? // izraža (zadržano) pritrjevanje: hm, mu je potrdil
  11.      hmélj  tudi hmèlj hmélja m (ẹ̑; ẹ́) kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni, za proizvodnjo piva uporabljani plodovi: obirati, pridelovati, sušiti hmelj; sušilnica za hmelj / savinjski hmelj ◊ vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus
  12.      hmeljárjenje  -a s (á) pridelovanje hmelja: sodobno hmeljarjenje
  13.      hmeljárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na hmeljarje ali hmeljarstvo: hmeljarsko področje / hmeljarska prireditev
  14.      hmeljárstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem hmelja: uveljavitev kooperacije v hmeljarstvu
  15.      hméljen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hmelj: hmeljni poganjki / obiranje hmeljnih storžkov plodov; napeljati hmeljne trte na žice / hmeljna žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam / hmeljni škodljivci ♦ agr. hmeljna moka grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov; lupulin; hmeljno olje najvažnejša sestavina lupulina
  16.      hméljev  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na hmelj: hmeljevi listi, poganjki / hmeljeve trte / hmeljev nasad
  17.      hmeljník  -a m (í) njiva, na kateri raste hmelj: hodila sta med hmeljniki in sadovnjaki; obdelovanje hmeljnika
  18.      hméljski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hmelj: hmeljski nasad / hmeljska sušilnica; hmeljska žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam / povečati hmeljsko proizvodnjo
  19.      hmkati  -am [hǝ̀m-] nedov. (ǝ̏) ekspr. s hm izražati obotavljanje, pomislek, dvom: mož je hmkal, nabiral čelo in skomigal z rameni
  20.      hmkniti  -em [hǝ̀m-] dov. (ǝ̀ ǝ̏) ekspr. s hm izraziti obotavljanje, pomislek, dvom: ni vedel, kaj bi odgovoril, samo hmknil je
  21.      hnótav  -a -o prid. (ọ́) nar. obotavljiv, neodločen: Johan je bil počasen, hnotav (F. Bevk)
  22.        medm. (ọ̑) pri klicanju na daljavo izraža opozorilo: ho, ho(oo), kje si
  23.        medm. () 1. posnema glas pri smejanju: ho ho ho, se je krohotal 2. izraža posmeh: ho, kakšna reva si; ho ho, dobro te je zavrnil 3. izraža nejevoljo, odpor: ho, ti prodana duša
  24.      hóbby  in hóbi -ja [hobi] m (ọ̑) najljubše delo v prostem času; konjiček: zbiranje znamk je njegov hobby; vsak bi moral imeti kak hobby
  25.      hobótnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. na morskem dnu živeče živali z osmimi lovkami, Octopodidae: loviti hobotnice / moškatna, navadna hobotnica; pren., ekspr. germanska hobotnica je stezala svoje lovke proti vzhodu

   18.013 18.038 18.063 18.088 18.113 18.138 18.163 18.188 18.213 18.238  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA