Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (17.926-17.950)



  1.      hídroeléktričen  -čna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na pridobivanje električne energije v hidroelektrarnah: izkušnje pri gradnji hidroelektričnih naprav
  2.      hídroenergétski  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na hidroenergetiko: hidroenergetski objekti; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem področju, ki tvorijo zaključeno celoto / hidroenergetska osnova gospodarstva
  3.      hídroenergíja  -e ž (-) 1. vodna energija: izkoriščati hidroenergijo za elektrifikacijo; dežela ima bogate vire hidroenergije 2. električna energija, ki se proizvaja v hidroelektrarnah: izkoristiti možnosti za pridobivanje hidroenergije in termoenergije
  4.      hidrofón  -a m (ọ̑) teh. priprava za odkrivanje, ugotavljanje zvočnih valov v vodi: odkrivanje podmornic s hidrofonom
  5.      hidrofór  -a in -ja m (ọ̑) teh. avtomatična črpalna naprava za oskrbovanje višje ležečih prostorov z vodo: ker nima vodovoda, si bo nabavil hidrofor
  6.      hidrogénski  -a -o prid. (ẹ̑) voj. nanašajoč se na jedrsko strelivo največje sile: hidrogenska bomba, eksplozija; hidrogensko orožje / hidrogenska vojna vojna z uporabo jedrskega orožja
  7.      hídrogeolóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na hidrogeologijo: hidrogeološke raziskave / hidrogeološka karta karta, ki prikazuje stanje podzemeljskega vodovja
  8.      hidrografíja  -e ž () veda o vodovju: hidrografija in oceanografija; inštitut za hidrografijo / hidrografija krasa
  9.      hidrográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na hidrografijo: hidrografski inštitut / hidrografske razmere v pokrajini; hidrografska karta karta, ki prikazuje razširjenost vodovja na zemeljskem površjugeogr. hidrografska amplituda razpon med najvišjim in najnižjim vodnim stanjem na rekah
  10.      hidrokinón  -a m (ọ̑) fot. organska snov, ki se rabi za pripravo (fotografskega) razvijalca: metol in hidrokinon
  11.      hidroksílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na hidroksil: hidroksilna skupina ♦ fiz. hidroksilni anioni
  12.      hidrolíza  -e ž () kem. razstavljanje spojine z vodo tako, da se deli vode vežejo s sestavnimi deli spojine: hidroliza maščob, soli
  13.      hidrolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hidrologijo: hidrološki inštitut; hidrološka preiskava zemljišča / hidrološke razmere
  14.      hídromeliorácija  -e ž (-á) izboljševanje zemljišč z osuševanjem ali namakanjem: izdelati načrt za hidromelioracijo
  15.      hídromelioracíjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na hidromelioracijo: hidromelioracijska dela / hidromelioracijski sistem
  16.      hídrometeorolóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na hidrologijo in meteorologijo: hidrometeorološke razmere določenega kraja / hidrometeorološka služba
  17.      hidropónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hidroponiko: hidroponski lončki / hidroponski način pridelovanja vrtnin
  18.      hídrosistém  -a m (-ẹ̑) grad. urejena, med seboj povezana skupina vod z napravami: graditi hidrosistem; hidrosistem Donava—Tisa—Donava
  19.      hídrostátičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na hidrostatiko: hidrostatični pritisk / hidrostatična priprava / ribji mehur je hidrostatičen organfiz. hidrostatični paradoks dejstvo, da tlak na steno posode ni odvisen od oblike posode, marveč od gostote tekočine in globine
  20.      hídrotéhničen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na hidrotehniko: kanal je hidrotehnični objekt / hidrotehnična dela v pristanišču / hidrotehnični inženir
  21.      hídrotéhnika  -e ž (-ẹ́) veda o uporabi vode in vodne energije v tehnične namene: strokovnjak za hidrotehniko // uporaba vode ali vodne energije v tehnične namene: prometna, sanitarna hidrotehnika
  22.      hídrotermálen  -lna -o prid. (-) petr. nanašajoč se na naravno vročo vodo: hidrotermalne raztopine / hidrotermalni mineral rudnina, ki se izloči iz naravne vroče vodne raztopine; hidrotermalna metamorfoza spremembe kamnin pod vplivom vročih vodnih raztopin hídrotermálno prisl.: pirit nastaja hidrotermalno
  23.      hierárh  -a m () 1. visok dostojanstvenik, zlasti cerkveni: hierarhi katoliške cerkve 2. v fašistični Italiji vodilna osebnost, funkcionar: hierarh stranke / fašistični hierarhi
  24.      hierárhičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hierarhijo: hierarhičen odnos, red / hierarhična lestvica razvrstitev (posameznikov) po položaju, funkcijah, pomembnostirel. hierarhični apostolat pod vodstvom cerkvene hierarhije opravljana dejavnost za zveličanje soljudi hierárhično prisl.: hierarhično urejena družba
  25.      hierarhíja  -e ž () razvrstitev po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhija v politiki, vojski / hierarhija jezikov; hierarhija vrednot / razporediti po hierarhiji // visoki dostojanstveniki, zlasti cerkveni: verniki in hierarhija; v navzočnosti uradniške hierarhije

   17.801 17.826 17.851 17.876 17.901 17.926 17.951 17.976 18.001 18.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA