Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (17.888-17.912) 
- heterogoníja -e ž (ȋ) zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim, raznorodnost: heterogonija vodnih bolh ♪
- heteronomíja -e ž (ȋ) knjiž. odvisnost, nesamostojnost, podrejenost: avtonomija in heteronomija v medčloveških odnosih; gospodarska, politična heteronomija ♦ filoz. heteronomija volje ravnanje ali hotenje, ki ne izhaja iz zavestnega prepričanja, ampak iz tujih pobud ♪
- heterotrófen -fna -o prid. (ọ̑) biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih: heterotrofni organizmi; človek je heterotrofno bitje / heterotrofni način prehranjevanja heterotrófno prisl.: glive se hranijo heterotrofno ♪
- heteróza -e ž (ọ̑) biol. pojav, da ima križanec boljše lastnosti kot njegovi starši: heteroza čebel; heteroza koruze ♪
- heterózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na heterozo: heterozna koruza / heterozen razvoj ♪
- hetítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Hetite: hetitski hieroglifi; hetitski jezik; hetitska kultura ♪
- hévreka medm. (ẹ̑) knjiž. izraža navdušenje pri dognanju, odkritju: hevreka, odkril sem pot! ♪
- hevrístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hevristiko: hevristični princip / hipoteza ima hevrističen pomen ♦ ped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj ♪
- hevrístika -e ž (í) filoz. nauk o metodah raziskovanja in pridobivanja novih spoznanj ♪
- hì in hí medm. (ȉ; ȋ) posnema glas pri smejanju: hi, se kratko zasmeje; hi hi hi! ♪
- hiát -a m (ȃ) lingv. pojav, da stojita dva samoglasnika drug za drugim, zev: odpravljanje hiata pri izgovoru tujk ♪
- híba -e ž (í) raba peša napaka, motnja: govorna, prirojena, telesna hiba / tehniki so hitro odpravili hibe v mehanizmu / roman ni brez večjih hib pomanjkljivosti ♪
- híbav -a -o prid. (í) redko pomanjkljiv, nepopoln: hibava prehrana / hibav otrok ki ima napako, motnjo ♪
- híbavost -i ž (í) redko pomanjkljivost, nepopolnost: hibavost telesa ♪
- híben -bna -o prid. (ȋ) redko pomanjkljiv, nepopoln: hibno popravilo stroja ♪
- hibernácija -e ž (á) med. umetna ohladitev organizma ali posameznih organov: opraviti operacijo s hibernacijo ♪
- híbnost -i ž (ȋ) redko pomanjkljivost, nepopolnost: hibnost popravila ♪
- hibríd -a m (ȋ) biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: hibrid iz visokega in nizkega graha; odpornost hibridov / čebelji hibridi; pren. posrečen literarni hibrid med novelo in romanom ♪
- hibríden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hibride ali hibridnost: hibridna koruza, rastlina / hibridna spremenljivost rastlin; pren. arhitektonski liki hibridnega stila ♦ agr. hibridna vina vina iz grozdja trt samorodnic ♪
- hibridizácija -e ž (á) biol. križanje, zlasti rastlin: s hibridizacijo so vzgojili odpornejše rastline ♪
- hibrídnost -i ž (ȋ) biol. lastnost, značilnost hibridnega: hibridnost koruze // sposobnost združevanja različnih lastnosti dveh organizmov: izkoriščati hibridnost za vzgajanje rodovitnejših rastlin ♪
- hidálgo -a m (ȃ) v fevdalni Španiji nižji plemič: ponosen španski hidalgo ♪
- hidrát -a m (ȃ) kem. 1. spojina, ki ima na molekule vezano vodo: značilnosti hidratov / hidrat celuloze; hidrat železovega sulfata 2. v zvezi ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi: v hrani so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine; sladkor in škrob sta pomembna ogljikova hidrata ♪
- hidratácija -e ž (á) kem. vezanje spojin z vodo v hidrate: hidratacija cementa / hidratacija ionov ♪
- hidratírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. vezati spojine z vodo v hidrate: hidratirati oksid v kislino hidratíran -a -o: hidratirana sol kristalna sol, ki vsebuje kristalno vodo ♪
17.763 17.788 17.813 17.838 17.863 17.888 17.913 17.938 17.963 17.988 
