Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (17.863-17.887)



  1.      herezíja  -e ž () rel. krivoverstvo, kriva vera: javno se odpovedati hereziji; verske zablode in herezije / preganjali so ga zaradi herezije / idejna herezija
  2.      hêrkulski  -a -o prid. () nanašajoč se na herkule: herkulski človek; herkulska postava / herkulska moč / herkulsko dejanje
  3.      hermafrodít  -a m () biol. bitje, ki ima moške in ženske spolne organe hkrati; dvospolnik: nekatere ribe so hermafroditi
  4.      hermafroditízem  -zma m () biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju; dvospolnost: hermafroditizem pri človeku
  5.      hermafrodítski  -a -o prid. () biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati; dvospolen: hermafroditska žival / slabš. narednik je vpil s hermafroditskim glasom zelo tankim, visokim
  6.      hermelínji  -a -e prid. () nanašajoč se na hermeline: čopič iz hermelinje dlake / hermelinje krzno
  7.      hermenévtika  -e ž (ẹ́) rel. nauk o metodah razlaganja cerkvenih tekstov: predavati hermenevtiko; biblična hermenevtika; hermenevtika in eksegeza
  8.      hêrnija  -e ž (é) med. izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino; kila: zaradi prevelikega napora je nastopila hernija / operacija hernije
  9.      heródež  -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. okruten, surov človek: tudi otrokom niso prizanašali, ti herodeži dvajsetega stoletja
  10.      heróičen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. herojski: heroičen boj; heroično dejanje / heroični homerski svet
  11.      heróičnost  -i ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost heroičnega: heroičnost in tragika osrednje osebe v romanu / narejena heroičnost
  12.      heroízem  -zma m () izreden pogum, junaštvo: partizanski, revolucionarni heroizem; heroizem proletarskih brigad / delovni heroizem / slabš. zlagan, operetni heroizem
  13.      heroizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. delati kaj herojsko, junaško: film heroizira preteklost heroizíran -a -o: idealizirane in heroizirane osebe v romanu
  14.      herój  -a m (ọ̑) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje, junak: neznani ljudje so v bojih postajali heroji; heroji Sutjeske / ekspr. heroji vesoljskih poletov / ne delaj se heroja; iron. poglej heroje, kako so jo popihali / red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom 2. v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti, polbog: heroj Prometej
  15.      herójski  -a -o prid. (ọ̑) izredno pogumen, junaški: herojski borci za svobodo / dati zasluženo priznanje herojskim materam / herojski boj; herojska zmaga, žrtev; herojsko dejanje / herojska doba ◊ gled. herojski traged igralec, ki igra junaške tragične vloge; lit. herojski ep ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; junaški ep herójsko prisl.: herojsko so padli za domovino
  16.      herójstvo  -a s (ọ̑) 1. izreden pogum, junaštvo: herojstvo kmečkih upornikov 2. herojsko dejanje: brezštevilna herojstva partizanov
  17.      hêros  -a m () v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti; heroj: nadnaravna moč herosov
  18.      herostrát  in heróstrat -a m (; ọ̑) knjiž., ekspr. kdor stori slabo, nedopustno dejanje, da bi postal slaven: vse bi storil, ta herostrat, samo da bi pisali o njem
  19.      herostrátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na herostrate: herostratsko dejanje, početje / herostratska slava 2. knjiž., slabš. ki prezira, uničuje kulturne ali umetniške vrednote: herostratski odnos janzenistične duhovščine do umetnosti herostrátsko prisl.: herostratsko slavna knjiga
  20.      herostrátstvo  -a s () knjiž. herostratsko dejanje: zagrešiti herostratstvo
  21.      hêrtz  tudi hêrc -a [herc] m () fiz. enota za merjenje frekvence: nihanje s frekvenco dvajset tisoč hertzov [Hz]
  22.      hês  -a m, tudi neskl. () muz. za polton znižani ton h; ton b
  23.      heteríja  -e ž () v Grčiji, v začetku 19. stoletja tajna politična organizacija za osvoboditev izpod turške nadoblasti: ustanavljali so heterije
  24.      hetero...  prvi del zloženk nanašajoč se na drugačen, različen: heterofonija, heteromorfen
  25.      heterogén  -a -o prid. (ẹ̑) ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten: heterogena snov / heterogena družba, kultura / roman je vsebinsko zelo heterogen

   17.738 17.763 17.788 17.813 17.838 17.863 17.888 17.913 17.938 17.963  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA