Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (17.726-17.750) 
- hájmvêrovec -vca m (ȃ-ȇ) pred drugo svetovno vojno član avstrijske nacionalistične organizacije Heimwehr: hajmverovci so ga pretepli do nezavesti ♪
- hájsasa medm. (ȃ) izraža veselje, razigranost; hejsasa: le veselo, hajsasa ♪
- hála -e ž (á) 1. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: podrla se je streha nad tovarniško halo; športna hala; konstrukcija za veliko halo / kinematografsko podjetje je zgradilo novo halo s tisoč sedeži dvorano / v daljavi je videl pristaniške hale 2. redko avla: hotelska hala ♪
- hálja -e ž (á) plašču podobno ohlapno, navadno zaščitno vrhnje oblačilo: nositi, zapeti haljo; ogrniti si haljo; oblečen v haljo / bolniška, delovna, šolska halja; domača halja za nošenje doma, v stanovanju; jutranja halja / meniška, samostanska halja kuta; pren., ekspr. planine so zavite v meglene halje ♪
- háljica -e ž (á) manjšalnica od halja: deklice v haljicah ◊ bot. trajnica kamnitih tal z ozkimi listi in rožno rdečimi cveti, Tunica saxifraga ♪
- halkopirít -a m (ȋ) min. rudnina železov in bakrov sulfid, bakrov kršec: pridobivanje bakra iz halkopirita ♪
- hall -a [hôl] m (ȏ) zlasti v angleškem in ameriškem okolju avla: hotelski hall // večji predprostor v družinski hiši, namenjen tudi za sprejemanje gostov: čaj so ponudili v hallu ♪
- haló 1 -ja m, tudi neskl. (ọ̑) pog., ekspr. hrup, nemir: to bo halo; vzdigniti, zagnati halo / sprejeli so ga z velikim halojem s hrupnim izražanjem čustev ♪
- haló 2 -ja m (ọ̑) meteor. svetel kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: lunin, sončni halo; neskl. pril.: psih. halo efekt in haloefekt pojav, da se določena oseba ocenjuje po osebnem vtisu ♪
- halofít -a m (ȋ) nav. mn., bot. rastline, ki uspevajo le na slanih tleh, Halofita: halofiti imajo veliko sesalno moč ♪
- halogénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na halogene: halogenski derivati ♦ teh. halogenska žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para; halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje ♪
- háloški -a -o prid. (á) nanašajoč se na Haložane ali Haloze: haloški viničarji / haloško vino ♪
- hálštatski tudi hállstattski -a -o [halštat-] prid. (ȃ) arheol. nanašajoč se na starejše obdobje železne dobe: halštatska kultura / halštatska doba ♪
- halucinácija -e ž (á) psiht. zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj: doživljati, imeti halucinacije; v halucinacijah je videla bele miške; slušna, vidna halucinacija / ni vedel, ali je halucinacija ali resnica ♪
- halucinacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na halucinacijo: halucinacijski privid / halucinacijsko doživetje ♪
- halucinatóričen -čna -o prid. (ọ́) psiht. ki temelji na halucinaciji: halucinatorična predstava; halucinatorično doživetje / halucinatoričen človek halucinanten ♪
- halúga -e ž (ú) nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugami ♦ bot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides ♪
- hámburger 1 -ja m (ȃ) pog. hamburška slanina ♪
- hámburger 2 -ja m (ȃ) zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, serviran navadno v kruhu, žemlji: naročiti dva hamburgerja ♪
- hámburški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Hamburg: hamburško pristanišče ♦ gastr. hamburška slanina prekajena slanina s plastmi mesa ♪
- hamít -a m (ȋ) antr. pripadnik severne in severovzhodne afriške narodnostne in jezikovne skupine: semiti in hamiti ♪
- hamítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hamite: hamitski narodi ♦ lingv. hamitski jeziki ♪
- hámletovski -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Shakespearovem Hamletu: hamletovski dvom; hamletovsko vprašanje ♪
- hámletski -a -o prid. (ȃ) hamletovski: hamletsko vprašanje ♪
- haploíden -dna -o prid. (ȋ) biol. ki ima enojno število kromosomov: haploidni organizem; haploidna celica ♪
17.601 17.626 17.651 17.676 17.701 17.726 17.751 17.776 17.801 17.826 
