Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (16.188-16.212)


  1.      fílm 2 -a m (í) teh. tanka kožica, prevleka: če je sestava laka pretrda, postane njegov film krhek; avto ima zaščitni film iz silikonske snovi ♪
  2.      fílmati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prenašati s filmsko kamero na filmski trak, snemati: filmal je ves prizor; s premično kamero sledimo predmetu, ki ga filmamo 2. napraviti filmsko upodobitev česa, navadno literarnega dela: roman so filmali in dramatizirali fílman -a -o: nekateri deli zgodbe so filmani ob morju; filmana drama ♪
  3.      fílmček  -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od film: gledal je prijeten filmček iz sodobnega življenja ♪
  4.      filmológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za filmologijo: v žiriji so sodelovali znani filmologi in kritiki ♪
  5.      fílmski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na film: a) filmski projektor; filmska kamera; filmsko platno / filmski atelje / filmski trak film b) filmski festival; filmska produkcija; filmsko podjetje / filmska upodobitev romana / filmska umetnost / filmska predstava traja dve uri c) zborovanje filmskih delavcev; filmski igralec / filmska zvezda zelo slavna filmska igralka č) filmski tisk; filmska reportaža / filmski scenarij; filmska novica / oblikovanje filmske kulture človeka; filmska vzgoja / zgodba je premalo filmska / dogodki se vrstijo s filmsko naglico zelo hitro fílmsko prisl.: filmsko stopnjevana zgodba ♪
  6.      filo...  prvi del zloženk nanašajoč se na naklonjenost, simpatijo do česa: filokomunističen; filosemit ♪
  7.      fílogenétski  -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na filogenezo: filogenetski izvor; filogenetska sorodnost / filogenetski razvoj ♪
  8.      filologíja  -e ž (ȋ) veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov: slovanska filologija / klasična filologija // veda, ki proučuje pisane spomenike, zlasti z jezikovnega in kulturnozgodovinskega stališča: raziskave na področju filologije ♪
  9.      filolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na filologe ali filologijo: filološke metode literarne kritike; filološko obravnavanje teksta / filološka strast za zbiranje besed / filološki oddelek ♪
  10.      filozóf  -a m (ọ̑) 1. strokovnjak za filozofijo: grški filozofi; filozof materialist; nazori filozofa 2. kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih; mislec, modrec: bil je največji filozof med nami; vse sprejema kot filozof / ekspr. postal je cel filozof 3. pog. slušatelj filozofske fakultete: filozofi in medicinci 4. do 1848 študent vmesne šole med šestletno gimnazijo in univerzo ♪
  11.      filozofáster  -tra m (á) slabš. kdor neznanstveno razpravlja o filozofskih vprašanjih: domišljavo frazarjenje filozofastrov ♪
  12.      filozofíja  -e ž (ȋ) 1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem: zgodovina filozofije / proučevati filozofijo / star. čista filozofija ♦ filoz. proučevanje biti in bistva tega, kar biva // s prilastkom ta veda, to proučevanje, vezano na določenega filozofa, na določeno filozofsko smer: eksistencialistična filozofija; Heglova filozofija; idealistična, materialistična filozofija / antična filozofija 2. s prilastkom sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega, umetniškega področja: filozofija države, zgodovine; strokovnjak za pravno filozofijo 3. sposobnost premišljanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih: nekoliko filozofije ima vsak človek / izpovedovati svojo življenjsko filozofijo 4. pog. filozofska fakulteta: vpisati se na filozofijo; študentje filozofije / doktor filozofije nekdaj doktor ene izmed znanosti, ki se predavajo na filozofski fakulteti 5. do 1848 vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo ♪
  13.      filozófski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na filozofe ali filozofijo: filozofski sistem; filozofska smer / znamenit filozofski traktat / Heglov filozofski svet / učenec Kantove filozofske šole filozofije / nevšečnosti je prenašal s filozofskim mirom / filozofska fakulteta fakulteta za humanistične vede ◊ filoz. filozofski materializem nauk o primarnosti materije filozófsko prisl.: filozofsko razgledani kulturni delavci ♪
  14.      fílter  -tra m (í) naprava ali snov za odstranjevanje primesi iz tekočin ali plinov, čistilnik: tekočino precejamo skozi filtre; filter iz volnenih vlaken; filter za vodo; cigarete s filtrom / mehanski, peščeni filter; zračni filter za filtriranje zraka; pren. tudi njegove izrazito izpovedne pesmi so pronikale skozi filter čustvenega sveta ♦ avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; fot. filter priprava iz barvnega stekla ali folije iz umetne snovi, ki prepušča v fotografsko kamero samo žarke določenih barv, sito; rumeni filter rumenica; med. bakteriološki filter ki zadržuje bakterije določene velikosti; neskl. pril.: cigarete filter in filter cigarete; filter papir ♪
  15.      filtrácija  -e ž (á) filtriranje: obvezna filtracija industrijskih odplak; filtracija vode ♪
  16.      filtracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na filtracijo: filtracijska sposobnost snovi / filtracijske priprave ♪
  17.      filtrát  -a m (ȃ) kar je filtrirano, precedek: kakovost filtrata ♦ med. filtrati glivičnih kultur ♪
  18.      filtrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) čistiti tekočino ali plin skozi filter: filtrirati vodo; zrak so filtrirali skozi filter, namočen v srebrov nitrat / filtrirati mleko precejati; pren., ekspr. redakcija filtrira prispevke filtríran -a -o: filtrirana voda iz reke ♪
  19.      fíltrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na filter: filtrske naprave / filtrska mrežica; rumenkasto filtrsko steklo ♪
  20.      fín  -a -o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog ♪
  21.      finále  -a m (ȃ) 1. šport. zadnje in odločilno tekmovanje izbranih, najboljših: naše moštvo je prišlo v finale; reprezentanca se je uvrstila v finale; finale za prvenstvo gimnazije v namiznem tenisu 2. knjiž. zadnji del kakega dela, dogajanja; zaključek, konec: finale drame, romana 3. muz. zadnji stavek večstavčne instrumentalne skladbe ali zadnji del opernega dejanja: simfonija je izzvenela v mogočnem finalu ♪
  22.      finálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na finale, zaključen: finalni turnir; finalno srečanje, tekmovanje / finalni prizor // ki zajema zadnjo stopnjo izdelovanja, obdelovanja: finalna dela na stavbi še niso končana / finalna industrija / finalni izdelki izdelki za neposredno uporabo 2. knjiž. usmerjen k namenu, cilju: finalno opazovanje duševnosti ♦ lingv. finalni stavek odvisni stavek, ki izraža namen dejanja nadrednega stavka; namerni odvisnik ♪
  23.      finalíst  -a m (ȋ) 1. šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v finalu: finalista sta reprezentanci Italije in Jugoslavije; na osnovi tega tekmovanja bodo določeni finalisti 2. kdor je udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja: tovarna bo finalist težkih vozil ◊ filoz. pristaš finalizma ♪
  24.      finalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na finalizem: finalistični nazori / finalistična psihologija psihologija, ki razlaga psihično življenje z vidika smotrnosti ♪
  25.      finalístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od finalist 1: tekmovanje finalistk ♪

   16.063 16.088 16.113 16.138 16.163 16.188 16.213 16.238 16.263 16.288  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA