Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (16.076-16.100)



  1.      feminístka  -e ž () v meščanski družbi ženska, ki si prizadeva za enakopravnost z moškimi: postala je vneta feministka
  2.      feminizácija  -e ž (á) 1. naraščanje števila žensk v kaki dejavnosti: feminizacija učiteljskega poklica 2. prevzemanje ženskih značilnosti, lastnosti: feminizacija moških se je kazala tudi v oblačenju ◊ biol. sprememba nekaterih značilnosti moškega organizma v ženske značilnosti; lingv. proces, v katerem beseda ali oblika, ki ni ženskega spola, preide v ženski spol
  3.      feminízem  -zma m () 1. v meščanski družbi gibanje žensk za enakopravnost z moškimi: pospeševanje feminizma 2. pojavljanje ženskih značilnosti, lastnosti pri moškem: feminizem pri evnuhih
  4.      feminizírati  -am dov. in nedov. () 1. biol. spremeniti nekatere značilnosti moškega organizma v ženske značilnosti: feminizirati petelina 2. dati čemu ženske značilnosti, lastnosti: feminizirati vzgojo
  5.      fémur  -ja m (ẹ̑) anat. kost v stegnu; stegnenica: zlom femurja
  6.      fén  -a m (ẹ̑) 1. geogr. suh, topel veter, ki nastane pri spuščanju zraka preko gorovij: južni, severni fen; pojavljanje fena v Alpah 2. električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las, sušilnik za lase: sušiti lase s fenom
  7.      féniks  -a m (ẹ̑) v egipčanski mitologiji ptič, ki se je vsakih petsto let sežgal in se znova rodil: slika feniksa; dvignil se je kakor feniks iz ognja
  8.      feníl...  prvi del zloženk () kem. nanašajoč se na enovalentni radikal, izveden iz benzena z odvzemom enega atoma vodika: fenilklorid
  9.      fenólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fenol: fenolna smola / fenolno lepilo
  10.      fenolóški  -a -o (ọ̑) pridevnik od fenologija: fenološki pojavi na rastlinah; v knjigi obravnava avtor ekološka in fenološka vprašanja
  11.      fenomenalízem  -zma m () filoz. filozofska smer, ki omejuje spoznanje na pojavni svet in zanika možnost spoznanja stvari, kakršne so same po sebi
  12.      fenomenologíja  -e ž () opis pojavov kakega področja: kriminalna fenomenologija; muzikalna fenomenologija; fenomenologija novodobne kulture ♦ filoz. fenomenologija po Heglu znanost o pojavnih oblikah duha v njegovem zgodovinskem razvoju; po Husserlu filozofski nazor, ki z analizo pojavov zavesti odkriva bistvo samih predmetov
  13.      fenomenolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fenomenologijo: fenomenološka analiza / fenomenološka metoda metoda, ki reducira predmet zavesti na bistvo fenomenolóško prisl.: opazovati pojav fenomenološko
  14.      fenotíp  -a m () biol. zunanje in notranje lastnosti in značilnosti organizma: fenotip rastline; odnos med genotipom in fenotipom
  15.      fénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fen: fenski veter / fenski oblak strnjena oblačna gmota nad gorovjem, kadar piha fen / fensko sušenje
  16.      fêredža  -e ž () v muslimanskem okolju tančica, s katero si muslimanke pokrivajo obraz: prepovedati nošnjo feredže // nekdaj dolgo, široko vrhnje oblačilo muslimank: žene v feredžah
  17.      ferí...  prvi del zloženk () kem. nanašajoč se na spojine trivalentnega železa: feriklorid; ferisulfat železov III. sulfat / ferispojine in feri spojine
  18.      feriálec  -lca m () žarg. član Počitniške zveze, počitničar: letna skupščina slovenskih ferialcev
  19.      ferít  -a m () 1. nav. mn., kem. spojina železovega oksida in oksida kake druge kovine z izrazitimi magnetnimi lastnostmi: manganov ferit; proizvodnja feritov in magnetov; uporaba feritov v elektroniki 2. metal. čisto železo, obstojno pod 910°C
  20.      feríten  -tna -o prid. () nanašajoč se na ferit: feritni material / feritna struktura; feritno jeklo ♦ elektr. feritna antena sprejemna antena na feritnem jedru; feritno jedro jedro iz feritnega materiala, na katerem je navitje
  21.      fermáč  -a m (á) žarg., lov. pes, ki tiho obstane, ko najde divjad; ptičar: ima odličnega fermača
  22.      fermáta  -e ž () muz. polkrožec s piko, ki označuje nedoločeno podaljšanje tona ali pavze; korona
  23.      fermènt 1 -ênta m ( é) biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: fermenti nastajajo v živih celicah; prebavni fermenti; pren., publ. igrati vlogo fermenta napredne misli ● publ., ekspr. ves arabski svet je danes v fermentu v vrenju, gibanju
  24.      fermentácija  -e ž (á) biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: pospešiti fermentacijo; fermentacija mleka, tobaka
  25.      fermentírati  -am nedov. in dov. () biol., kem. povzročati fermentacijo: fermentirati mleko; tobak se fermentira fermentíran -a -o: fermentirane vrste mleka

   15.951 15.976 16.001 16.026 16.051 16.076 16.101 16.126 16.151 16.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA