Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (15.463-15.487)


  1.      eléktrofíltrski  -a -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na elektrofilter: elektrofiltrsko odstranjevanje saj / elektrofiltrski pepel ♦ grad. elektrofiltrski zidak zidak iz elektrofiltrskega pepela z dodatki apna in azbesta ♪
  2.      elektroforéza  -e ž (ẹ̑) kem. gibanje naelektrenih, v tekočini razpršenih koloidnih delcev v električnem polju ♪
  3.      eléktrogospodárski  -a -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na elektrogospodarstvo: elektrogospodarski objekti / pomanjkljivosti elektrogospodarske politike ♪
  4.      eléktrogospodárstvo  in eléktro gospodárstvo -a s (ẹ̑-ȃ) gospodarska panoga, ki se ukvarja s proizvajanjem električne energije in oskrbovanjem z njo: industrija, rudarstvo in elektrogospodarstvo; zakon o elektrogospodarstvu ♪
  5.      eléktroinštalacíjski  in eléktroinstalacíjski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) nanašajoč se na električne inštalacije: elektroinštalacijski material; elektroinštalacijska dejavnost ♪
  6.      eléktroinštalatêr  in eléktroinstalatêr -ja m (ẹ̑-ȇ) kdor se poklicno ukvarja z inštalacijo električnih napeljav in naprav: fant se uči za elektroinštalaterja ♪
  7.      eléktroinštalatêrski  in eléktroinstalatêrski -a -o prid. (ẹ̑-ȇ) nanašajoč se na inštalacijo električnih napeljav in naprav: elektroinštalaterska dela/ elektroinštalatersko orodje ♪
  8.      eléktroinženír  -ja m (ẹ̑-í) strokovnjak za elektrotehniko z visoko izobrazbo: sodelovanje elektroinženirjev in strojnih inženirjev pri gradnji elektrarne / elektroinženir za šibki tok ♪
  9.      eléktrojêklo  in eléktro jêklo -a s (ẹ̑-é) metal. jeklo, ki se pridobiva v elektropeči: povečati proizvodnjo valjanih izdelkov in elektrojekla ♪
  10.      eléktrokár  -a m (ẹ̑-ȃ) elektr. transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev; akumulatorski voziček ♪
  11.      eléktrokávstika  -e ž (ẹ̑-á) med. izžiganje tkiva z iglo, ki jo razžari električni tok ♪
  12.      eléktrokémičen  -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na elektrokemijo: elektrokemični procesi / elektrokemična industrija ♪
  13.      elektrolíten  -tna -o prid. (ȋ) teh. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitna kopel ♦ elektr. elektrolitni kondenzator kondenzator, pri katerem je izolirna snov nastala z elektroliznim postopkom ♪
  14.      elektrolítičen  -čna -o prid. (í) teh. elektrolitski: elektrolitično rafiniranje ♪
  15.      elektrolítski  -a -o prid. (ȋ) teh. 1. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitska celica / elektrolitsko rafiniranje ♦ kem. elektrolitska disociacija razpad molekul elektrolita v ione 2. elektrolizen: elektrolitski baker elektrolítsko prisl.: elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo ♪
  16.      elektrolíza  -e ž (ȋ) teh. razkrajanje elektrolita z električnim tokom: pridobivati kovine z elektrolizo; elektroliza glinice, kuhinjske soli, vode / elektroliza bakra pridobivanje čistega bakra na tak način ♪
  17.      elektrolízen  -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na elektrolizo: elektrolizni aparat; elektrolizna kad / elektrolizni baker čisti baker, z elektrolizo pridobljen iz surovega bakra ♪
  18.      eléktroluminiscénca  tudi eléktroluminescénca -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom električnega toka ♪
  19.      eléktromagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali pojave, ki jih obravnava elektromagnetika: elektromagnetna priprava / elektromagnetni ventil ♦ fiz. elektromagnetni valovi; elektromagnetno nihanje periodično spreminjanje električnega toka in napetosti v električnem nihajnem krogu; elektromagnetno polje sestav električnega in magnetnega polja; elektromagnetno valovanje električno in magnetno polje, ki se periodično spreminjata, prepletata in razširjata v prostor; svetloba je elektromagnetno valovanje; strojn. elektromagnetna sklopka sklopka, pri kateri se vrtilni moment prenaša z elektromagnetom ♪
  20.      eléktromagnetízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) elektr. magnetizem, ki nastane pod vplivom električnega toka ♪
  21.      eléktromagnétski  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali elektromagnetizem: elektromagnetski pojavi ♦ elektr. elektromagnetsko navitje ♪
  22.      eléktrometalurgíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) metalurgija, ki uporablja električno energijo za pridobivanje in čiščenje kovin: bogate vodne sile so osnova za elektrometalurgijo ♪
  23.      eléktromontêr  -ja m (ẹ̑-ȇ) kdor se poklicno ukvarja z napeljavanjem in popravljanjem električnega omrežja in napeljav: izučen elektromonter ♪
  24.      eléktromotór  -ja m (ẹ̑-ọ̑) stroj za spreminjanje električne energije v mehansko: žago poganja elektromotor; deli elektromotorja ♪
  25.      eléktromotórček  -čka m (ẹ̑-ọ̑) manjšalnica od elektromotor: model z vgrajenim elektromotorčkom ♪

   15.338 15.363 15.388 15.413 15.438 15.463 15.488 15.513 15.538 15.563  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA