Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (15.451-15.475)



  1.      elektrizírati  -am nedov. in dov. () 1. dovajati električni tok v organizem, kjer povzroča krče: elektrizirati roko; dali so se elektrizirati / likalnik elektrizira povzroča krče, ker električni deli v njem niso dobro izolirani / brezoseb. ob udarcu ga je v komolcu elektriziralo imel je neprijetne občutke, kakršne povzroča v organizmu električni tok 2. ekspr. močno vznemiriti, razvneti: govornik je elektriziral občinstvo; pesem jih je elektrizirala elektrizíran -a -o: elektrizirana množica; kot elektriziran je šinil kvišku / elektrizirani odnosi med ljudmi napeti, nepomirjeni
  2.      elektro...  ali eléktro... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na elektriko a) s tujko v drugem delu: elektroakustika, elektroinštalacije, elektropozitiven b) z domačo besedo v drugem delu: elektrooprema in elektro oprema
  3.      eléktroakústičen  -čna -o prid. (ẹ̑-ú) nanašajoč se na elektroakustiko: preiskava sluha z elektroakustičnimi aparati; prodajajo gramofone, magnetofone in druge elektroakustične predmete
  4.      elektróda  -e ž (ọ̑) teh. električni prevodnik, ki se rabi za dovajanje ali odvajanje električnega toka v snov ali iz snovi: vtakniti elektrodi v elektrolit; kovinska, oglena, platinska elektroda; konica elektrode / gola elektroda brez mineralne obloge; oplaščena elektroda z mineralno oblogo; varilna elektroda taljiva elektroda, navadno z mineralno oblogo za obločno varjenje; netaljiva elektroda, navadno za uporovno varjenjeelektr. negativna elektroda katoda; pozitivna elektroda anoda
  5.      elektróden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na elektrodo: elektrodna konica / elektrodno držalo del varilne priprave, v katero se vpne elektrodamed. elektrodno rezilo elektroda, ki se uporablja kot rezilo
  6.      eléktrodiagnóstika  -e ž (ẹ̑-ọ́) med. ugotavljanje bolezni z električnim tokom: elektrodiagnostika pri srčnih in možganskih boleznih // žarg. oddelek v bolnici z ustreznimi napravami za tako ugotavljanje: oddelek za poškodbe, rentgen in elektrodiagnostika so v istem nadstropju
  7.      eléktrodinámičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) elektr. nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrodinamika: elektrodinamične enačbe / elektrodinamični instrument
  8.      eléktroencefalográf  -a m (ẹ̑-) med. aparat, ki sprejema in grafično prikazuje električne tokove v možganih
  9.      eléktroencefalográm  -a m (ẹ̑-) med. grafični prikaz električnih tokov v možganih
  10.      eléktroenergétik  -a m (ẹ̑-ẹ́) strokovnjak za elektroenergetiko: posvetovanje elektroenergetikov
  11.      eléktroenergétski  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektroenergetiko: projektiranje novih elektroenergetskih objektov; elektroenergetski sistem Jugoslavije; elektroenergetski viri
  12.      eléktrofílter  -tra m (ẹ̑-í) teh. priprava z močnim električnim poljem za odstranjevanje trdnih primesi iz dima ali plina: tovarna si bo morala čimprej nabaviti elektrofiltre
  13.      eléktrofíltrski  -a -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na elektrofilter: elektrofiltrsko odstranjevanje saj / elektrofiltrski pepel ♦ grad. elektrofiltrski zidak zidak iz elektrofiltrskega pepela z dodatki apna in azbesta
  14.      elektroforéza  -e ž (ẹ̑) kem. gibanje naelektrenih, v tekočini razpršenih koloidnih delcev v električnem polju
  15.      eléktrogospodárski  -a -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na elektrogospodarstvo: elektrogospodarski objekti / pomanjkljivosti elektrogospodarske politike
  16.      eléktrogospodárstvo  in eléktro gospodárstvo -a s (ẹ̑-) gospodarska panoga, ki se ukvarja s proizvajanjem električne energije in oskrbovanjem z njo: industrija, rudarstvo in elektrogospodarstvo; zakon o elektrogospodarstvu
  17.      eléktroinštalacíjski  in eléktroinstalacíjski -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na električne inštalacije: elektroinštalacijski material; elektroinštalacijska dejavnost
  18.      eléktroinštalatêr  in eléktroinstalatêr -ja m (ẹ̑-) kdor se poklicno ukvarja z inštalacijo električnih napeljav in naprav: fant se uči za elektroinštalaterja
  19.      eléktroinštalatêrski  in eléktroinstalatêrski -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na inštalacijo električnih napeljav in naprav: elektroinštalaterska dela/ elektroinštalatersko orodje
  20.      eléktroinženír  -ja m (ẹ̑-í) strokovnjak za elektrotehniko z visoko izobrazbo: sodelovanje elektroinženirjev in strojnih inženirjev pri gradnji elektrarne / elektroinženir za šibki tok
  21.      eléktrojêklo  in eléktro jêklo -a s (ẹ̑-é) metal. jeklo, ki se pridobiva v elektropeči: povečati proizvodnjo valjanih izdelkov in elektrojekla
  22.      eléktrokár  -a m (ẹ̑-) elektr. transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev; akumulatorski voziček
  23.      eléktrokávstika  -e ž (ẹ̑-á) med. izžiganje tkiva z iglo, ki jo razžari električni tok
  24.      eléktrokémičen  -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na elektrokemijo: elektrokemični procesi / elektrokemična industrija
  25.      elektrolíten  -tna -o prid. () teh. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitna kopel ♦ elektr. elektrolitni kondenzator kondenzator, pri katerem je izolirna snov nastala z elektroliznim postopkom

   15.326 15.351 15.376 15.401 15.426 15.451 15.476 15.501 15.526 15.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA