Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (15.438-15.462)


  1.      elegíjski  in elégijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na elegijo: elegijska oblika ♦ lit. elegijski distih antična kitica iz heksametra in pentametra ♪
  2.      elékcija  -e ž (ẹ́) knjiž. izbor za razpisano službeno mesto z volitvami; izvolitev: elekcija in reelekcija ♪
  3.      eléktor  -ja m (ẹ́) oseba, izvoljena z nalogo, da v imenu svojih volivcev opravi končne volitve, volilni mož: večina elektorjev je oddala glasove za dosedanjega predsednika ♪
  4.      elektrárna  -e ž (ȃ) objekt z napravami za proizvajanje električne energije: nova elektrarna že obratuje; graditi elektrarne; elektrarna na atomski pogon ♦ elektr. kalorična elektrarna termoelektrarna; pretočna elektrarna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena; vodna elektrarna hidroelektrarna ♪
  5.      elektrárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na elektrarno: elektrarniški obrat / elektrarniško vodstvo ♪
  6.      elektrárnski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na elektrarno: elektrarnska zgradba / elektrarnsko osebje ♪
  7.      eléktričar  -ja m (ẹ̑) 1. kdor se poklicno ukvarja z napeljavanjem in popravljanjem električnih napeljav in naprav: zaposlili so nekaj električarjev in vodovodnih inštalaterjev; izučiti se za električarja; ladijski električar; električar v gledališču 2. ekspr. kdor igra na električno kitaro: mladina rada posluša električarje ♪
  8.      eléktričarstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z napeljavanjem in popravljanjem električnih napeljav in naprav: zidarstvo, pečarstvo in električarstvo ♪
  9.      eléktričen  -čna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na elektriko: a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; električna blazina blazina z električnim gretjem b) stroji na električni pogon; električni vžig; električna razsvetljava; električno ogrevanje, varjenje c) električni generator; električni števec; električni vod; električna napeljava; električno omrežje, stikalo; pog. električna centrala elektrarna č) električni pojavi, učinki; električna iskra / električni tok; električna energija, napetost 2. naelektren: če steklo drgnemo, postane električno ◊ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu; električni potencial potencial v električnem polju; električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka; električno polje polje, v katerem delujejo električne sile; muz. električni instrumenti instrumenti, pri katerih se toni proizvajajo s pomočjo električnih naprav; strojn. dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; dizel električna vleka; zool. električni skati s hrbtne strani sploščene morske ribe, ki proizvajajo električno napetost, Torpedinidae eléktrično prisl.: električno negativen, pozitiven; električno poganjan, zvarjen; ta prostor je mogoče ogrevati edinole električno; sam.: pog. v službo se vozi z električno s tramvajem ♪
  10.      elektrifikácija  -e ž (á) zgraditev, gradnja objektov, naprav za prenos in uporabo električne energije: posebno pozornost so posvetili elektrifikaciji hribovskih krajev; industrializacija in elektrifikacija države / elektrifikacija železniških prog / elektrifikacija gospodinjstev uvedba, uvajanje električnih aparatov, naprav v gospodinjstva ♪
  11.      elektrifikacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na elektrifikacijo: elektrifikacijski načrti; elektrifikacijska dela / elektrifikacijsko omrežje električno ♪
  12.      eléktrika  -e ž (ẹ̑) 1. energija, tok, ki ju povzročajo elektroni v gibanju: elektrika poganja stroje; elektrika ga je stresla, ubila; ogrevati z elektriko / oblak, poln elektrike / pog.: poravnati račun za elektriko porabljeno električno energijo; odklopili so mu elektriko prekinili dovod električnega toka / publ. v vasi je zasvetila elektrika dobili so električno razsvetljavo; pren., ekspr. ozračje je bilo med razpravo nabito z elektriko 2. napeljava, ki omogoča dobavo električne energije: kraj nima niti vodovoda niti elektrike; elektriko so napeljali do zadnje hribovske vasi 3. fiz. elektrina: negativna, pozitivna elektrika; statična elektrika; torna elektrika 4. veda o pojavih, ki jih povzročajo naelektreni delci v gibanju ali mirovanju: razvoj elektrike v zadnjem stoletju ♪
  13.      elektrína  -e ž (í) elektr. presežek ali primanjkljaj elektronov na telesu: nabit z elektrino / negativna, pozitivna elektrina / števec elektrine ♪
  14.      elektrizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dovajati električni tok v organizem, kjer povzroča krče: elektrizirati roko; dali so se elektrizirati / likalnik elektrizira povzroča krče, ker električni deli v njem niso dobro izolirani / brezoseb. ob udarcu ga je v komolcu elektriziralo imel je neprijetne občutke, kakršne povzroča v organizmu električni tok 2. ekspr. močno vznemiriti, razvneti: govornik je elektriziral občinstvo; pesem jih je elektrizirala elektrizíran -a -o: elektrizirana množica; kot elektriziran je šinil kvišku / elektrizirani odnosi med ljudmi napeti, nepomirjeni ♪
  15.      elektro...  ali eléktro... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na elektriko a) s tujko v drugem delu: elektroakustika, elektroinštalacije, elektropozitiven b) z domačo besedo v drugem delu: elektrooprema in elektro oprema ♪
  16.      eléktroakústičen  -čna -o prid. (ẹ̑-ú) nanašajoč se na elektroakustiko: preiskava sluha z elektroakustičnimi aparati; prodajajo gramofone, magnetofone in druge elektroakustične predmete ♪
  17.      elektróda  -e ž (ọ̑) teh. električni prevodnik, ki se rabi za dovajanje ali odvajanje električnega toka v snov ali iz snovi: vtakniti elektrodi v elektrolit; kovinska, oglena, platinska elektroda; konica elektrode / gola elektroda brez mineralne obloge; oplaščena elektroda z mineralno oblogo; varilna elektroda taljiva elektroda, navadno z mineralno oblogo za obločno varjenje; netaljiva elektroda, navadno za uporovno varjenje ♦ elektr. negativna elektroda katoda; pozitivna elektroda anoda ♪
  18.      elektróden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na elektrodo: elektrodna konica / elektrodno držalo del varilne priprave, v katero se vpne elektroda ♦ med. elektrodno rezilo elektroda, ki se uporablja kot rezilo ♪
  19.      eléktrodiagnóstika  -e ž (ẹ̑-ọ́) med. ugotavljanje bolezni z električnim tokom: elektrodiagnostika pri srčnih in možganskih boleznih // žarg. oddelek v bolnici z ustreznimi napravami za tako ugotavljanje: oddelek za poškodbe, rentgen in elektrodiagnostika so v istem nadstropju ♪
  20.      eléktrodinámičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) elektr. nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrodinamika: elektrodinamične enačbe / elektrodinamični instrument ♪
  21.      eléktroencefalográf  -a m (ẹ̑-ȃ) med. aparat, ki sprejema in grafično prikazuje električne tokove v možganih ♪
  22.      eléktroencefalográm  -a m (ẹ̑-ȃ) med. grafični prikaz električnih tokov v možganih ♪
  23.      eléktroenergétik  -a m (ẹ̑-ẹ́) strokovnjak za elektroenergetiko: posvetovanje elektroenergetikov ♪
  24.      eléktroenergétski  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektroenergetiko: projektiranje novih elektroenergetskih objektov; elektroenergetski sistem Jugoslavije; elektroenergetski viri ♪
  25.      eléktrofílter  -tra m (ẹ̑-í) teh. priprava z močnim električnim poljem za odstranjevanje trdnih primesi iz dima ali plina: tovarna si bo morala čimprej nabaviti elektrofiltre ♪

   15.313 15.338 15.363 15.388 15.413 15.438 15.463 15.488 15.513 15.538  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA