Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (15.326-15.350)
- ekslíbris -a m (ȋ) umetniško zasnovana grafika kot oznaka za lastnika knjige: opremiti knjigo z ekslibrisom / razstava ekslibrisov ♪
- ekso... ali ékso... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje vnanjosti, zunanjosti: eksogamija, eksogen, eksosfera ♪
- éksodus -a m (ẹ̑) knjiž. množična izselitev, odhod prebivalcev: prišlo je do eksodusa katolikov / pristaši opozicije so napravili eksodus (iz dvorane) so demonstrativno odšli ♦ rel. odhod Izraelcev iz egiptovske sužnosti ♪
- eksogamíja -e ž (ȋ) sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki različnih etničnih, rasnih, verskih skupnosti: običaj eksogamije ♪
- eksogén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki deluje od zunaj; zunanji, vnanji: endogeni in eksogeni faktorji; eksogeni vplivi na človekovo naravo; eksogeni vzroki zločina ♦ geol. eksogene sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble ♪
- eksorcízem -zma m (ȋ) rel. 1. izganjanje hudobnega duha, zarotovanje: priprave za eksorcizem 2. molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha: izgovarjati eksorcizme nad kom ♪
- eksosfêra -e ž (ȇ) meteor. najvišji del atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor ♪
- eksót -a m (ọ̑) knjiž. rastlina ali žival iz eksotičnih dežel: razstava kanarčkov eksotov; parki iz palm, oleandrov in raznih eksotov ♪
- eksótičen -čna -o prid. (ọ́) ki je iz tujih, navadno južnih dežel: eksotičen les; eksotična rastlina; eksotična akvarijska riba / eksotični motivi v glasbi; eksotična kultura // ki se loči od navadnega, znanega, domačega; nenavaden, tuj: ženska z eksotično lepoto; eksotično ime; eksotično vedenje / potovanje po eksotičnih deželah eksótično prisl.: eksotično učinkovati; eksotično folklorni ples ♪
- eksotízem -zma m (ȋ) knjiž. težnja po eksotičnem: eksotizem romantikov // eksotična značilnost: eksotizmi v povesti ♪
- ekspedícija -e ž (í) 1. potovanje posebne skupine, navadno z raziskovalnim namenom, odprava: vrniti se z ekspedicije; odpraviti se na ekspedicijo; ekspedicija na južni tečaj; ekspedicija za proučevanje spalne bolezni / trgovska ekspedicija; pren., ekspr. otroci so delali ekspedicije v bližnje sadovnjake // skupina, ki se udeleži takega potovanja: člani ekspedicije; vodja ekspedicije na Mont Everest 2. pohod vojaškega oddelka v sovražen ali tuj kraj: fašistična ekspedicija; ekspedicije na sovražno ozemlje / kazenska ekspedicija vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj ali se maščevati 3. odpošiljanje, odprava: točna ekspedicija časopisov; ekspedicija zdravil; prostor za
ekspedicijo // oddelek v večjem podjetju, ustanovi, ki skrbi za odpošiljanje; ekspedit: časopis je že v ekspediciji ♪
- ekspedicíjski in ekspedícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na ekspedicijo: ekspedicijska oprema, prehrana / ekspedicijska skupina / pomembna vloga ekspedicijskega korpusa ♪
- ekspedít -a m (ȋ) 1. oddelek v večjem podjetju, ustanovi, ki skrbi za odpošiljanje, odpravništvo: proizvodnja teče kontinuirano od skladišča do ekspedita; časopis mora iz tiskarne v ekspedit; računovodstvo in ekspedit 2. odpošiljanje, odprava: stroški za ekspedit ♪
- ekspeditíven -vna -o prid. (ȋ) sposoben hitro, spretno opraviti kaj: zelo je ekspeditiven; ekspeditivna uprava / ekspeditivno poslovanje ekspeditívno prisl.: vprašanje učbenikov bi bilo treba reševati bolj ekspeditivno ♪
- ekspeditívnost -i ž (ȋ) sposobnost za hitro, spretno opravljanje česa: povečati ekspeditivnost; ekspeditivnost odbora; ekspeditivnost pri delu ♪
- ekspektorácija -e ž (á) med. izmetavanje sluzi iz pljuč, sapnika s kašljanjem, izkašljevanje: izpiranje ust po ekspektoraciji ♪
- ekspenzár -ja m (ā) jur. honorar odvetniku za pravno zastopstvo in s tem povezani administrativni stroški: ekspenzar je bil tako visok, da ga je komaj plačal ♪
- eksperimènt -ênta m (ȅ é) znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže, poskus: delati eksperimente; z eksperimentom dokazati; fizikalni, kemični eksperiment; psihološki eksperiment / eksperiment z novim škropivom ni uspel poskusna uporaba za ugotovitev učinkovitosti // publ., nav. slabš. poskusno uvajanje novih načinov, metod: eksperimenti v gospodarstvu / filmski eksperiment ♪
- eksperimentálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na eksperiment: eksperimentalna metoda; eksperimentalna znanost / eksperimentalna fizika, psihologija 2. po drugi svetovni vojni ki išče nove umetniške izrazne možnosti: eksperimentalna umetniška skupina / eksperimentalni film; avantgardna in eksperimentalna glasba; eksperimentalno gledališče ◊ lit. eksperimentalni roman roman v dobi naturalizma, ki se opira na izsledke psihologije in sociologije eksperimentálno prisl.: eksperimentalno dokazati ♪
- eksperimentálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost eksperimentalnega: eksperimentalnost pouka / eksperimentalnost je ena glavnih značilnosti tega avantgardnega gledališča ♪
- eksperimentátor -ja m (ȃ) kdor eksperimentira: eksperimentator ni poskusna oseba; dognanja eksperimentatorjev / iznajdljiv, spreten eksperimentator; režiser eksperimentator ♪
- ekspertíza -e ž (ȋ) knjiž. izvedensko mnenje, poročilo: izdelati ekspertizo za obnovo umetnostnega spomenika; objaviti ekspertizo znanstvenikov o atomskih poskusih // izvedensko proučevanje kake stvari: opraviti grafološko, kriminološko ekspertizo; poslati v ekspertizo ♪
- ekspirácija -e ž (á) med. iztiskavanje zraka iz pljuč pri dihanju; izdihavanje: ekspiracija in inspiracija ♪
- ekspiratóren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ekspiracijo: ekspiratorne motnje ♦ lingv. ekspiratorni glasovi glasovi, tvorjeni z izdihavanjem; ekspiratorni naglas ♪
- eksplicírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. razlagati, pojasnjevati: eksplicirati pojem, predpise / uprizoritev drame eksplicira osnovne družbene elemente eksplicíran -a -o: eksplicirana vsebina; racionalno ekspliciran smisel človekovega bivanja ♪
15.201 15.226 15.251 15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401 15.426