Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (1.526-1.550)
- držánje -a s (ȃ) glagolnik od držati: a) polurno držanje vrvi ga je močno utrudilo / prepoznal sem ga po načinu držanja glave; sproščeno držanje rok / držanje govedi na prostem / držanje ritma / držanje danih obljub b) nejevoljo je bilo čutiti iz vsega njegovega držanja in vedenja / s svojim držanjem v preteklosti si je zelo škodil ♪
- državlján in državljàn -ána m (ȃ; ȁ á) pripadnik določene države: biti državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije; avstrijski državljani; lojalen, zvest državljan; pravice in dolžnosti državljanov; izgon tujih državljanov iz države; pren., publ. kot pesnik je bil pravzaprav državljan vesoljstva ♦ jur. dvakratni ali dvojni državljan // pripadnik določene družbenopolitične skupnosti: kaj so menili o tem državljani? / obveščanje državljanov o novih ukrepih občanov / kot nagovor, v nekaterih državah pokažite dokumente, državljan ♪
- državljánka -e ž (ȃ) ženska oblika od državljan: postala je jugoslovanska državljanka / le brez nervoze, državljanka, vse se bo uredilo ♪
- državljánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na državljane ali državljanstvo: oblikovanje državljanske zavesti / državljanske pravice; državljanska vzgoja vzgoja, ki je usmerjena v oblikovanje dobrih, zavednih državljanov / državljanska vojna vojna med nasprotujočimi si skupinami znotraj ene države ∙ publ. že zgodaj so izpolnili svojo državljansko dolžnost so volili ♦ jur. obči državljanski zakonik civilni zakonik stare Avstrije iz leta 1811; državljanska lastnina zasebna, privatna lastnina; državljansko pravo pravo, ki ga obsega obči državljanski zakonik ♪
- državljánskopráven -vna -o prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na državljansko pravo: izvedenec za državljanskopravne zadeve ♪
- državljánstvo -a s (ȃ) pravna pripadnost določeni državi: državljanstvo mu je bilo odvzeto; imeti, sprejeti tuje državljanstvo; zaprositi za jugoslovansko državljanstvo; oseba brez državljanstva; zakon o državljanstvu ♪
- državoznánec -nca m (ȃ) državoslovec: dela nekaterih državoznancev govorijo le o državljanskih pravicah ♪
- državoznánski -a -o prid. (ȃ) državosloven: državoznanski študij / državoznanski pouk ♪
- državoznánstvo -a s (ȃ) državoslovje: posvetiti se zgodovini in državoznanstvu ♪
- dublíranje -a s (ȋ) glagolnik od dublirati: dubliranje filma / dubliranje obstoječih kapacitet / njegovo dubliranje priznanega igralca je bilo zelo uspešno ♪
- dúdanje -a s (ȗ) glagolnik od dudati: že od daleč je bilo slišati dudanje ♪
- dúdlanje -a s (ȗ) glagolnik od dudlati: na semanji dan je bilo slišati lajnanje in dudlanje od jutra do večera / dudlanje na pamet ♪
- duelánt -a m (ā á) knjiž. dvobojevalec: bil je razvpit duelant ♪
- duhán 1 -a m (ȃ) zastar. tobak: navaditi se na duhan; nabasati si pipo z duhanom / pridelovanje duhana ♪
- duhán 2 -a m (ȃ) v orientalskem okolju, nekdaj manjša gostilna: v duhanih so bili neredi vse bolj pogosti ♪
- dúnajčan -a m (ú) 1. vet. srednje velik kunec modre ali bele barve, ki se goji zaradi mesa in krzna: beli, modri dunajčan 2. čeb. panj s povprek nameščenimi sati v treh enako velikih nadstropjih: imel je lep čebelnjak s sedemdesetimi dunajčani ♪
- dúšanje -a s (ū) glagolnik od dušati se: vse njegovo dušanje ni nič pomagalo / v njihovem govorjenju je bilo obilo grdega dušanja ♪
- dúšman -a m (ȗ) zastar. sovražnik, zlasti Turek: bojevati se z dušmani / aziatski, turški dušmani ♪
- dvánajst in dvanájst -ih štev. (ȃ; á) izraža število dvanajst [12] a) v samostalniški rabi: dvakrat šest je dvanajst; od dvanajstih je ostal eden / ura je dvanajst; ob dvanajstih (ponoči) 24h b) v prilastkovi rabi: dvanajst učencev; plačati v dvanajst(ih) obrokih; tudi neskl.: s približno dvanajst dijaki; stane okoli dvanajst dinarjev // neskl. izraža številko dvanajst: informacije v sobi 12; štiri ulomljeno z dvanajst ● ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant ♪
- dvanajst... ali dvánajst... in dvanájst... in dvanajst... prvi del zloženk (ȃ; á) nanašajoč se na število dvanajst: dvanajstdneven; dvanajstčlanski; dvanajstzložen; dvanajstkraten ♪
- dvanajsták -a m (á) 1. lov. dvanajsterak: ustrelil je krasnega dvanajstaka 2. nekdaj avstrijski novec za dvanajst krajcarjev: kovali so dvojake, trijake in dvanajstake 3. zgod. vsak od dvanajstih mestnih svetovalcev v fevdalni dobi: k posvetu se je zbralo le nekaj dvanajstakov ♪
- dvanajstér -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je dvanajstih vrst: dvanajstere dajatve; sam.: rel. dvanajsteri apostoli ♪
- dvanajsterák -a m (á) lov. jelen, ki ima na vsakem rogu po šest odrastkov: dvanajsterak je stopal naravnost proti njemu / nepravilni dvanajsterak ki ima na enem rogu šest, na drugem pa manj odrastkov ♪
- dvanajstérec in dvanajstêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) 1. geom. telo, ki ga omejuje dvanajst skladnih pravilnih peterokotnikov; dodekaeder: izračunati površino dvanajsterca 2. lit. verz, ki ima dvanajst zlogov in cezuro za šestim zlogom ♪
- dvanajstérica -e ž (ẹ̑) skupina dvanajstih oseb: naša dvanajsterica je dosegla drugo mesto; postal je vodja dvanajsterice delavcev ♪
1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626