Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (15.251-15.275)
- ekonóm neskl. pril. (ọ̑) v zvezi ekonom lonec lonec, v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha ♪
- ekonomát -a m (ȃ) oddelek v podjetju ali ustanovi, ki skrbi za potrošne predmete in inventar: upravnik ekonomata ♪
- ekonómičen -čna -o prid., ekonómičnejši (ọ́) 1. ki ustreza varčnosti, smotrnosti, gospodaren: doseči najekonomičnejšo izrabo toplote; doseči ekonomično proizvodnjo; ekonomična ureditev dela / ekonomična razporeditev gradiva v knjigi zgoščena, premišljena // ki ob majhni porabi česa daje dober učinek: zelo ekonomičen tip avtomobila; špiritni gorilnik je praktičen in ekonomičen ♦ teh. ekonomična hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši 2. zastar. ekonomski: ekonomični in politični liberalizem ekonómično prisl.: ekonomično izkoriščati zemljo ♪
- ekonómičnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost ekonomičnega, gospodarnost: ekonomičnost in rentabilnost proizvodnje raste; ekonomičnost poslovanja / ekonomičnost izraza zgoščenost, jedrnatost / ekonomičnost električnih naprav ♪
- ekonomíja -e ž (ȋ) 1. veda o gospodarstvu: predava, študira ekonomijo; inženir ekonomije // pog. ekonomska fakulteta: končal je ekonomijo // redko proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: baza ekonomije; povezanost med nacionalnimi ekonomijami držav 2. ekonomičnost, gospodarnost: tu je bil združen princip prostorske ekonomije z okusom; skrajna ekonomija sil / zanj je značilna sistematičnost in ekonomija izraza zgoščenost, jedrnatost 3. veliko kmetijsko družbeno posestvo: hodi delat na ekonomijo; načrtna ureditev ekonomije // prva leta po 1945 posestvo nekmetijske organizacije: tovarna ima svojo ekonomijo; šolska ekonomija ◊ filoz. ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; soc.
politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbi ♪
- ekonomíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ekonomija 3: ekonomijski delavci ♪
- ekonómika -e ž (ọ́) 1. s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin: vloga države pri razvoju družbene ekonomike; pomanjkljivosti, spremembe v naši ekonomiki / zakonitosti kapitalistične, socialistične ekonomike // proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: razvijati ekonomiko; nacionalna ekonomika; povezati ekonomiko dežele z mesti / ukvarja se z ekonomiko podjetja 2. veda o organizaciji gospodarstva in zakonitostih njegovega razvoja: predava ekonomiko proizvodnje; ekonomika gozdarstva, kmetijstva / Inštitut za ekonomiko 3. redko ekonomičnost, gospodarnost: problemi organizacije in ekonomike dela; razprava o ekonomiki gospodarjenja v industriji
/ ekonomika izraznih sredstev zgoščenost, jedrnatost ♪
- ekonomíst -a m (ȋ) strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo: pravniki in ekonomisti; diplomirani ekonomist // pog. slušatelj ekonomske fakultete: ekonomist prvega letnika ♪
- ekonomístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekonomizem: odpor zoper ekonomistično, racionalistično in tehnicistično ideologijo / redko vzgoja upravnih in ekonomističnih kadrov ekonomskih ♪
- ekonomístka -e ž (ȋ) ženska oblika od ekonomist: članek znane ekonomistke ♪
- ekonomizácija -e ž (á) 1. varčna, smotrna ureditev, poraba česa: ekonomizacija sredstev; ekonomizacija v gospodarstvu, proizvodnji / ekonomizacija stanarin / ekonomizacija znanstvenega dela 2. uvajanje ekonomskih načel v kaj: ekonomizacija družbe; ekonomizacija splošnega življenja ♪
- ekonomízem -zma m (ȋ) podrejanje vsega človekovega udejstvovanja ekonomski koristi: miselnost kvarnega ekonomizma ♦ zgod. gibanje v socialnodemokratskih strankah konec 19. in v začetku 20. stoletja, ki zahteva samo izboljšanje ekonomskega položaja delavcev ♪
- ekonomizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. varčno, smotrno urejati, uporabljati kaj: ekonomizirati proizvodni postopek 2. uvajati ekonomska načela v kaj: ekonomizirati počitniške domove; ekonomizirati kulturo ekonomizíran -a -o: ekonomizirana družba ki gleda na stvari le z ekonomskega stališča; ekonomizirano delo ♪
- ekonómski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski: ekonomski napredek; ekonomski odnosi, pogoji; ekonomski položaj; ekonomski razvoj države; splošna ekonomska kriza; ekonomska pomoč nerazvitim državam; vzrok ekonomske zaostalosti / ekonomska dejavnost, rast; ekonomsko tržno tekmovanje / publ. ekonomski instrument gospodarski ukrep za dosego določenega cilja; ekonomski pritisk, ukrep; ekonomska blokada, ekspanzija / ekonomski emigranti / publ. ekonomska računica račun, izračun / Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja 2. nanašajoč se na ekonomiste ali
ekonomijo: ekonomska teorija; slovar novejše ekonomske terminologije; ekonomska znanost / ekonomska fakulteta / ekonomski svetnik, tehnik 3. nanašajoč se na ekonomičnost: ekonomska poraba sredstev / ekonomska utemeljitev dela ◊ ekon. ekonomski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški kriti z ustreznimi dohodki; ekonomska cena cena, ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; ekonomska demokracija demokracija, v kateri so proizvajalna sredstva in gospodarjenje z njimi prenesena na neposredne proizvajalce; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; najmanjša samoupravna enota v gospodarski organizaciji; ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; teh. ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši ekonómsko prisl.: ekonomsko utemeljen izvoz; ekonomsko močno podjetje ♪
- ékosistém -a m (ẹ̑-ẹ̑) biol. sistem odnosov med živimi bitji in neživo naravo: vplivi onesnaževanja na ekosisteme; ekosistem na travniku, v gozdu ♪
- ekotíp -a m (ȋ) biol. organizmi z določeno, okolju prilagojeno obliko, a različno dedno osnovo: pohorski ekotip jelke ♪
- ekrazít -a m (ȋ) brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina: granate so nekdaj polnili z ekrazitom; zaboj ekrazita; vonj po ekrazitu ♪
- ekrazíten -tna -o (ȋ) pridevnik od ekrazit: ekrazitna granata ♪
- éks... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje stanja osebe, ki je bila v kakem stanu, poklicu, funkciji, pa ni več; nekdanji, bivši: eksjezuit, ekskralj ♪
- eks... predpona v sestavljenkah za izražanje gibanja navzven ali stanja zunaj česa: ekshalirati, ekskomunicirati, eksmatrikulacija, eksport, eksteritorialnost ♪
- eksákten -tna -o prid., eksáktnejši (ȃ) 1. ki temelji na ugotovljivih spoznanjih: nove eksaktne dejavnosti; eksaktna znanost; eksaktno pravilo; eksaktno raziskovanje v bakteriologiji / postaviti umetnostno zgodovino na eksaktne temelje / matematika kot eksaktna veda 2. natančen, točen: eksaktna doslednost; njegova izpoved je pri vsej metaforiki eksaktna; eksaktno izražanje, mišljenje eksáktno prisl.: eksaktno dokazati, povedati ♪
- eksáktnost -i ž (ȃ) lastnost eksaktnega: matematična, znanstvena eksaktnost / slike, reproducirane z vzorno eksaktnostjo / eksaktnost Župančičevega izraza jasnost, nazornost ♪
- eksaltácija -e ž (á) knjiž. zanesenost, navdušenost, razvnetost: mistična eksaltacija; eksaltacije romantikov / eksaltacija pri deklamiranju jih ni motila / preživljal je najvišjo živčno eksaltacijo ♪
- eksarácija -e ž (á) geogr. razjedanje in dolbenje zemeljskega površja z ledeniki ♪
- eksárh -a m (ȃ) 1. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik z metropolitsko oblastjo, neodvisen od patriarha: bolgarski eksarh 2. zgod. namestnik bizantinskega vladarja v Raveni in Kartagini ♪
15.126 15.151 15.176 15.201 15.226 15.251 15.276 15.301 15.326 15.351