Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (15.138-15.162)



  1.      dvórnica  -e ž (ọ̑) star. dvorjanka: prva dvornica
  2.      dvórnik  -a m (ọ̑) star. dvorjan: kralj ga je postavil za svojega dvornika
  3.      dvórôčen  in dvóróčen -čna -o prid. (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̄) 1. nanašajoč se na dve roki: dvoročno delo / dvoročna sekira sekira, ki se drži z dvema rokama; dvoročna žaga žaga, ki jo vlečeta dva človekamuz. dvoročna skladba skladba, ki se izvaja z dvema rokama 2. ki ima dva roča, ročaja: dvoročni vrč
  4.      dvórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dvor: dvorski vrt; dvorska kočija / dvorski dostojanstvenik / ima dobre zveze z dvorskimi krogi / bil je vajen dvorskega blišča; ne da se mu živeti po dvorskem ceremonialu / dvorska knjižnica
  5.      dvóséd  in dvósèd -éda m (ọ̑-ẹ̑; ọ̑- ọ̑-ẹ́) šport. vozilo z dvema sedežema, zlasti za sankanje, bob in kajak: enosedi in dvosedi / tekmovanje dvosedov
  6.      dvósmíselnost  -i [sǝl] ž (ọ̑-) dvoumnost: zoprna ji je bila dvosmiselnost njegovega govorjenja / dvosmiselnost povedanega
  7.      dvósôben  -bna -o prid. (ọ̑-ō) v zvezi dvosobno stanovanje stanovanje, ki ima dve sobi: kupiti dvosobno stanovanje
  8.      dvóspèv  in dvóspév -éva m (ọ̑- ọ̑-ẹ́; ọ̑-ẹ̑) muz. skladba za dva glasova ali dve enaki glasbili; duet: dvospev Janka in Marinke iz drugega dejanja Prodane neveste // izvajanje take skladbe: vaditi dvospev / pela sta v dvospevu
  9.      dvóspôlen  -lna -o prid. (ọ̑-) biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati: dvospolna rastlina, žival ♦ bot. dvospolni cvet cvet, ki ima prašnike in pestiče
  10.      dvóspôlnik  -a m (ọ̑-) biol. bitje, ki ima moške in ženske spolne organe hkrati: polži so večinoma dvospolniki
  11.      dvóspôlnost  -i ž (ọ̑-) biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju
  12.      dvóstíšje  -a s (ọ̑-) lit. dvovrstična kitica: v dvostišjih napisana pesem
  13.      dvóstópen  -pna -o prid. (ọ̑-ọ̑) 1. nanašajoč se na dvostop: dvostopna kolona vojakov 2. dvostopenjski: dvostopni razvoj ♦ jur. dvostopno sojenje; strojn. dvostopni menjalnik
  14.      dvóstôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ọ̑-ō) ki ima dve stopnji: dvostopenjski razvoj ◊ jur. dvostopenjske volitve posredne volitve; dvostopenjsko sojenje sojenje na dveh instancah; strojn. dvostopenjski kompresor kompresor, ki deluje v dveh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; dvostopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na dve različni vrtilni hitrosti; šol. dvostopenjski študij zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v dveh stopnjah; teh. dvostopenjska raketa raketa, ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim
  15.      dvóškŕgar  -ja m (ọ̑-) nav. mn., zool. glavonožci z enim parom škrg, Dibranchiata
  16.      dvótákten  -tna -o prid. (ọ̑-) 1. muz. ki je iz dveh taktov: dvotakten glasbeni motiv 2. strojn., navadno v zvezi dvotaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na dva giba bata en delovni gib
  17.      dvótédenski  -a -o [dǝn] prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. ki traja dva tedna: dvotedenski dopust; dvotedensko bivanje 2. star dva tedna: dvotedenski dojenček
  18.      dvótíren  -rna -o prid. (ọ̑-) 1. ki ima dva tira: dvotirna proga; dvotirna železnica / dvotirni železniški promet 2. ki obravnava, rešuje kaj na dva različna načina: dvotirni sistem nagrajevanja / ekspr. bil je nepriljubljen zaradi svoje dvotirne politike dvojne, dvoličnešol. dvotirni šolski sistem šolski sistem z dvema različnima učnima programoma
  19.      dvótírnost  -i ž (ọ̑-) obravnavanje, reševanje česa na dva različna načina: dvotirnost vzgoje / ekspr. dvotirnost strankine politike dvojnost, dvoličnost
  20.      dvótretjínski  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na dve tretjini: izglasovati kaj z dvotretjinsko večino
  21.      dvoúmen  -mna -o prid., dvoúmnejši (ú ū) ki se da razumeti na dva ali več načinov: dvoumna pripomba; dvoumno besedilo zakona; dvoumno izražanje, vprašanje / redko bil je na sumu, da igra dvoumno vlogo dvojno, dvolično / s tem bi mu storil zelo dvoumno uslugo dvomljivo, negotovo dvoúmno prisl.: dvoumno govoriti; sam.: rad je povedal kaj dvoumnega
  22.      dvoúmje  -a s () dvoumno, dvosmiselno izražanje: zaradi dvoumja je nastal nesporazum; v pogovoru se je vedno izogibal dvoumju // dvoumnost: dvoumje pogodbe
  23.      dvóvládje  -a s (ọ̑-) sočasno vladanje dveh vladarjev, vlad na istem ozemlju: dvovladje med tujimi osvajalci in osvobodilnim gibanjem; uvedba dvovladja je za nekaj časa rešila politično krizo
  24.      dvóvŕsten  -tna -o prid. (ọ̑-) 1. postavljen v dveh vrstah: dvovrstna razporeditev čete / dvovrstni suknjič suknjič z gumbi v dveh vrstahagr. dvovrstni ječmen dvovrstnik 2. ki je dveh ali več različnih vrst: dvovrstna prehrana
  25.      dvóznáčnost  -i ž (ọ̑-) zastar. 1. dvopomenskost: dvoznačnost besed 2. dvoumnost, dvosmiselnost: nesporazum je zakrivila dvoznačnost povedanega

   15.013 15.038 15.063 15.088 15.113 15.138 15.163 15.188 15.213 15.238  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA