Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (14.913-14.937)


  1.      držávno...  prvi del zloženk (á) nanašajoč se na državen: državnoadministrativen državnocentralističen, državnopraven ♪
  2.      držávnoadministratíven  -vna -o prid. (á-ȋ) nanašajoč se na državno administracijo: državnoadministrativni organi; državnoadministrativni sistem ♪
  3.      držávnogospodárski  -a -o prid. (á-á) nanašajoč se na državno gospodarstvo: državnogospodarski red ♪
  4.      držávnokapitalístičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na državni kapitalizem: državnokapitalistični sistem; državnokapitalistične tendence ♪
  5.      držávnomonopolístičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na državni monopol: državnomonopolistične težnje ♪
  6.      držávnopolítičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na državno politiko: državnopolitični sistem; državnopolitična enotnost; državnopolitična načela / državnopolitična vzgoja državljanov ♪
  7.      držávnopráven  -vna -o prid. (á-ā) nanašajoč se na državno pravo: v državnopravnem smislu gre za eno in isto državo; urejevanje državnopravnih razmer ♪
  8.      držávnosocialístičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na državni socializem: državnosocialistična proizvodnja ♪
  9.      držávnost  -i ž (á) 1. družbena ureditev v obliki države: priboriti si državnost; izguba, oblikovanje lastne državnosti; razvoj socialistične državnosti; buržoazna oblika državnosti; pravica naroda do lastne državnosti 2. redko državljanska zavest: to so bili ljudje brez državnosti ♪
  10.      držávnoupráven  -vna -o prid. (á-á) nanašajoč se na državno upravo: državnoupravni aparat ♪
  11.      držávnozbórski  -a -o prid. (á-ọ̑) nanašajoč se na državni zbor: državnozborski poslanec; razpisane so bile državnozborske volitve ♪
  12.      državoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na državoslovje: državoslovna študija; državoslovne vede ♪
  13.      državoslóvje  -a s (ọ̑) veda o državi: posvetovanje strokovnjakov s področja državoslovja in prava ♪
  14.      državotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: ta zbor je bil prvo državotvorno dejanje naroda; zgolj politično gibanje je polagoma preraslo v državotvorno / odrekati majhnemu narodu državotvorno sposobnost // ki podpira temelje obstoječe države: državotvorna miselnost ♪
  15.      dŕžek  -žka m (ȓ) zaponka za pripenjanje nogavic: kupiti nove držke ♪
  16.      duál  in dúal -ála m (ȃ; ȗ ȃ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje dve stvari; dvojina: akuzativ duala; izgubljanje duala ♪
  17.      duálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na dual, dvojinski: dualna končnica 2. knjiž. ki je dveh vrst; dvojen: zapletena dualna narava človeka ♪
  18.      dualíst  -a m (ȋ) pristaš dualizma: prepričan dualist; med filozofi in psihologi je precej dualistov ♪
  19.      dualístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na dualizem: dualistični princip v skladbi / dualistični nazor / dualistična ureditev države; dualistična ustava ♪
  20.      dualitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. dvojnost: njegovo delo predstavlja dualiteto znanstvene misli in umetniške ustvarjalne moči ♪
  21.      dualízem  -zma m (ū) 1. knjiž. prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin, dvojnost: za skladbo je značilen izrazit dualizem — romantična vsebina, podana v klasični obliki; moralni dualizem; psihofizični dualizem sveta 2. filoz. filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz dveh enakovrednih počel: Aristotelov, Descartesov dualizem; kozmološki dualizem nazor, da sta obstajali na začetku dve prvotni počeli: dobro in zlo ◊ jur. dualizem kazenskih sankcij delitev kazenskih sankcij na kazni in varstvene ukrepe; lit. jezikovni dualizem teorija slovenskih ilircev, po kateri naj bi bila literatura za kmete pisana v slovenščini, za izobražence pa v ilirskem jeziku; ped. dualizem šolskega sistema značilnost šolskega sistema, ki ima dve neenaki možnosti šolanja; rel. krščanski dualizem ki priznava dvojnost v vesolju: Boga in svet, duha in materijo, dušo in telo; zgod. dualizem ureditev habsburške monarhije po letu 1867, ko se je razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem ♪
  22.      dubiózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. dvomljiv, nezanesljiv, negotov: dubiozna prognoza zdravnika ♦ ekon. dubiozna terjatev terjatev, o katere poravnavi se dvomi ♪
  23.      duble  in doublé -ja [dublé] m (ẹ̑) 1. neplemenita kovina, prevlečena s tanko plastjo plemenite kovine: zapestnica iz dubleja 2. tekst. svilena tkanina z dvojnim licem, na vsaki strani druge barve: duble v pastelnih barvah; neskl. pril.: duble verižica ♪
  24.      dublêr  -ja m (ȇ) film., gled. kdor nadomešča pravega igralca v prizorih, ki zahtevajo kako posebno spretnost ali znanje, dvojnik: kot dubler je nastopil znani dirkač; filmski dubler; pevski dubler glavnega junaka ♪
  25.      dubléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dubleto: dubletni izvod knjige / akcentsko dubletni glagoli ♪

   14.788 14.813 14.838 14.863 14.888 14.913 14.938 14.963 14.988 15.013  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA