Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (1.451-1.475)
- domoznánstvo -a s (ȃ) raziskovanje, proučevanje ožje domovine: spisi s področja domoznanstva / poučeval je domoznanstvo ♪
- donášanje -a s (ȃ) glagolnik od donašati: donašanje vode; donašanje iz trgovine ♪
- donhuán tudi donjuán -a [-hu̯a-] m (ȃ) ekspr. moški, ki išče vedno novih ljubezenskih dogodivščin: izkušen, znan donhuan; kdo bi si mislil, da je tak donhuan ♪
- donhuánski tudi donjuánski -a -o [-hu̯a-] prid. (ȃ) nanašajoč se na donhuane: donhuanske dogodivščine; donhuansko vetrnjaštvo / donhuanski zapeljivec ♪
- donhuánstvo tudi donjuánstvo -a [-hu̯a-] s (ȃ) ekspr. lastnosti ali ravnanje, značilno za donhuane: njegovo donhuanstvo jo je vznemirjalo ♪
- donjuan ipd. gl. donhuan ipd. ♪
- dopisovánje -a s (ȃ) glagolnik od dopisovati: a) dopisovanje v časopise / trgovsko, uradno dopisovanje b) dopisovanje opomb c) omenil je tudi svoje dopisovanje s Cankarjem ♪
- dopóldan -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) del dneva od jutra do poldneva: prespal je cel dopoldan; čakal ga je vse dopoldneve; bil je sončen nedeljski dopoldan ♪
- dopóldan [u̯d] prisl. (ọ̑) v času od jutra do poldneva; dopoldne: pride jutri dopoldan ♪
- dopoldánčar -ja [u̯d] m (ā) žarg., šol. kdor hodi dopoldne v šolo: dopoldančarji in popoldančarji ♪
- dopoldánec -nca [u̯d] m (á) žarg., šol. kdor hodi dopoldne v šolo: šipo so razbili dopoldanci; dopoldanci in popoldanci ♪
- dopoldánji -a -e [u̯d] prid. (á) dopoldanski: med dopoldanjimi urami je bilo v šoli zelo živo ♪
- dopoldánski tudi dopóldanski -a -o [u̯d] prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na dopoldan: delo je opravil v dopoldanskem času; šola ima le dopoldanski pouk; odpotoval je z dopoldanskim vlakom / dopoldanski učenci ♪
- dopolnjevánje -a [u̯n] s (ȃ) glagolnik od dopolnjevati: dopolnjevanje proizvodnje; spreminjanje in dopolnjevanje ustave / vsestransko dopolnjevanje med podjetji; medsebojno dopolnjevanje moža in žene / dopolnjevanje sodov ♦ mat. računska operacija, pri kateri se znanemu seštevancu doda toliko, da se dobi znana vsota ♪
- dopolnjevánka -e [u̯n] ž (á) uganka, pri kateri je treba besedo dopolniti z eno ali več manjkajočimi črkami, da dobi (nov) pomen: rešitve dopolnjevank ♪
- dopovedovánje -a s (ȃ) glagolnik od dopovedovati: iz gostilne je bilo slišati dopovedovanje in prerekanje / kljub našemu dopovedovanju je šel dalje ♪
- dopúščanje -a s (ú) glagolnik od dopuščati: dopuščanje neoviranega razvoja ♪
- doráščanje -a s (á) glagolnik od doraščati: doraščanje otrok / doba spolnega dozorevanja in doraščanja ♪
- dorisávanje -a s (ȃ) končno oblikovanje, izpopolnjevanje risbe: dorisavanje načrta ♪
- dosánjati -am dov. (á) knjiž. nehati sanjati: pustil bi ga, da bi dosanjal / dosanjal je, zdaj je prihajala resnica / z notranjim predmetom dosanjali so svoj veliki sen o sreči dosánjan -a -o: sanje so dosanjane ♪
- dosedánji -a -e [tudi sǝd] prid. (ā) ki je bil, obstajal dozdaj: dosedanji uspehi niso zadovoljivi; dosedanje izkušnje, ugotovitve; po dosedanjih ocenah je proizvodnja narastla / dosedanji predsednik ♪
- doséganje -a s (ẹ̄) glagolnik od dosegati: doseganje ciljev / tako delo zagotavlja doseganje največjih uspehov / doseganje norme, plana ♪
- doseljevánje -a s (ȃ) priseljevanje: doseljevanje tujega prebivalstva; doseljevanje v mesta ♪
- dosézanje -a s (ẹ̄) doseganje: dosezanje ciljev, namenov / dosezanje časti ♪
- dostávljanje -a s (á) glagolnik od dostavljati: dostavljanje časopisov, pošte; dostavljanje na dom ♪
1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551