Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (14.263-14.287)



  1.      dolgonóg  -a -o [g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge noge: fant je suh in dolgonog; dolgonoga ženska / dolgonoga žirafa ♦ zool. dolgonogi pajek pajek z dolgimi nogami, ki živi v hišah, Pholcus phalangoides
  2.      dolgopŕsten  -tna -o [g] prid. () 1. ki ima dolge prste: dolgoprstne roke 2. evfem. kradljiv, tatinski: dolgoprstni fant
  3.      dolgorép  in dolgorèp -épa -o [g] prid. (ẹ̑; ẹ́) ki ima dolg rep: dolgorep konj, pav; tam se po drevju podijo pisane ptice in dolgorepe opice / dolgorepa papiga
  4.      dolgorépka  -e [g] ž (ẹ̑) zool. 1. majhna ptica pevka z dolgim repom, Aegithalos caudatus: jata drobnih dolgorepk 2. divja raca z dolgimi srednjimi peresi v repu, Anas acuta
  5.      dolgoróčen  -čna -o [g] prid., dolgoróčnejši (ọ̑) nanašajoč se na dolg rok: najeti dolgoročni kredit; dolgoročno posojilo / dolgoročni načrt razvoja našega gospodarstva; skleniti dolgoročni trgovinski sporazum; dolgoročne investicije, pogodbe; dolgoročna napoved vremena za daljši čas / brez dolgoročnejšega planiranja ni možen velik gospodarski napredek ki se nanaša na razmeroma dolgo dobo // redko dolgotrajen: dolgoročna brezposelnost; dolgoročno zdravljenje
  6.      dolgorók  -a -o [g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge roke: fant je dolgonog in dolgorok
  7.      dolgóst  -i [g] ž (ọ̑) zastar. dolžina: izmeriti dolgost in debelost predmeta / članka zaradi njegove dolgosti niso natisnili v celoti / star. dolgost življenja
  8.      dolgováti  -újem [g] nedov.) navadno z dajalnikom 1. biti dolžen, imeti dolg: dolguješ mi tisoč dinarjev; dolgujete nam na račun dobave / dolguje mu dopis 2. biti obvezan komu kaj izkazovati: dolgujem ji hvaležnost; dolgovati staršem ljubezen in spoštovanje 3. imeti kaj po zaslugi koga: temu človeku dolgujem srečo, življenje; publ. mesto dolguje svoj razcvet turizmu
  9.      dolgóven  -vna -o [g] prid. (ọ̄) nanašajoč se na dolg: dolgovni seznam; dolgovna knjiga knjiga dolžnikovjur. biti prodan v dolgovno suženjstvo pri starih Grkih in Rimljanih v suženjstvo zaradi neporavnanih dolgov
  10.      dolgovézen  -zna -o [g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: dolgovezen človek; pisatelj je v svojih prvih delih preveč dolgovezen // razvlečen, nezanimiv: poslušalce utruja s svojim dolgoveznim govorom; pisec se izgublja v dolgoveznih, detajlnih opisih
  11.      dolgovéziti  -im [g] nedov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripovedovati, obravnavati: fant je nekaj dolgovezil; kaj bi dolgovezil, saj nas ne zanima
  12.      dolgovéznost  -i [g] ž (ẹ́) slabš. lastnost, značilnost dolgoveznega: dolgoveznost pripovedovanja / dolgočasil nas je s svojo dolgoveznostjo
  13.      dolgovrát  in dolgovràt -áta -o [g] prid. (; á) ki ima dolg vrat: visok, dolgovrat fant / dolgovrata žirafa / dolgovrat vrč
  14.      dolgožívost  -i [g] ž (í) knjiž. lastnost, značilnost dolgoživega: dolgoživost posameznih rodov / dolgoživost se je povečala, umrljivost zmanjšala; pren. dolgoživost literarne umetnine
  15.      dôli  prisl. (ó) 1. izraža stanje ali položaj na nižjem kraju, ant. gori: hiša je ob vodi in doli je vlažno; daleč, globoko doli / s prislovnim določilom kraja: doli v dolini; tam doli pod hribom / vino od tam doli 2. zastar. dol: pridi doli
  16.      dolihokefál  -a m () antr. človek z dolgo in ozko glavo, dolgoglavec
  17.      dolihokefálen  -lna -o prid. () antr. ki ima dolgo in ozko glavo, dolgoglav: dolihokefalni tip človeka / dolihokefalna lobanja
  18.      dolihokefalíja  -e ž () antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo, dolgoglavost
  19.      dolihokefálnost  -i ž () antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo, dolgoglavost
  20.      dolína  -e ž (í) 1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini: dolina leži, se odpira, oži, razprostira, širi; priti iz doline; spuščati se v dolino; speljati cesto po dolini; vas stoji v dolini; dolga, globoka, ozka dolina; rečna dolina; rodovitna dolina; dolina Save; prebivalci dolin / Poljanska dolina / iron. Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar)star. prišel je čez hribe in doline od daleč; žarg. kdaj gremo v dolino z gore, s hriba; star. potika se po hribih in dolinah vsepovsod; bibl. dolina Jozafat kraj, kjer bo Kristus sodil ljudem; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen krajalp. alpska dolina; geogr. (kraška) dolina podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu; vrtača; ledeniška dolina ki jo je izoblikoval ledenik; dno doline del doline, preden se ta začne dvigati v pobočje 2. vbokli del vala: doline in grebeni valov
  21.      dolínec  -nca m () kdor živi v dolini, v ravnini ali je doma iz doline: dolinci že žanjejo; dolinci in hribovci
  22.      dolínica  -e ž (í) manjšalnica od dolina: rodovitna dolinica
  23.      dolínski  -a -o prid. () nanašajoč se na dolino: dolinski kmetje / dolinsko in višinsko podnebje ♦ geogr. dolinsko razvodje razvodje v dnu doline brez pomembnejše vzpetosti sveta; grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode
  24.      dolív  -a m () dolivanje: vino za doliv // kar se dolije
  25.      dolívek  -vka m () kar se dolije: za razkužila se natančno določi količina dolivka

   14.138 14.163 14.188 14.213 14.238 14.263 14.288 14.313 14.338 14.363  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA