Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (13.976-14.000)
- dispepsíja -e ž (ȋ) med. prebavne motnje: taka hrana lahko povzroči dispepsijo ♪
- dispergírati -am dov. in nedov. (ȋ) kem. razpršiti snov v drugi snovi: dispergirati glino v vodi; klej se dispergira v vodi dispergíran -a -o: dispergirana snov ♪
- dispêrzen -zna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na disperzija 1: disperzno stanje / disperzni sistem disperzija; disperzna faza snov, ki je razpršena v drugi snovi ♪
- disperzíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na disperzija 1: disperzijski postopek / disperzijsko barvilo netopno barvilo, ki se v vodi razprši; disperzijsko sredstvo snov, v kateri je druga snov razpršena ♪
- displej tudi display -a [displéj] m (ẹ̑) žarg. elektronska naprava, ki omogoča na prirejenem zaslonu prikazovanje določenih sporočil; prikazovalnik: na displeju prebrati vozni red / displej časa, temperature ♪
- dispnóa -e ž (ọ̑) med. oteženo, težko dihanje ♪
- dispnóičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na dispnoo: dispnoičen bolnik / dispnoično dihanje ♪
- disponírati -am nedov. in dov. (ȋ) imeti možnost uporabljati ali izkoriščati kaj, razpolagati: disponirati s premoženjem; s temi sredstvi disponirajo zavarovalnice ◊ arhit. postaviti v določen red, sistem, razvrstiti disponíran -a -o 1. deležnik od disponirati: središčno disponirana stavba 2. v danem času pripravljen, sposoben za kaj, razpoložen: na premieri pevka ni bila disponirana; učenci niso bili disponirani za pouk / disponiran za bolezen nagnjen k njej, dovzeten zanjo ♪
- dispozícija -e ž (í) 1. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; nagnjenost, dovzetnost: imeti dispozicijo za kaj; biološke, dedne dispozicije; duševne, telesne dispozicije; dispozicija h krvavitvam; dispozicija za bolezen / kulturne dispozicije dobe; pesnikova lirična dispozicija 2. osnutek, načrt za pismeno delo: učenci so napravili dispozicijo za spis; Prešernova dispozicija za Krst pri Savici je zelo natančna // navodilo, napotek: dobiti dispozicije; delati po dispozicijah 3. knjiž. razvrstitev, razporeditev: dispozicija dvoran v muzeju ♪
- dispozicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dispozicijo: dispozicijska teorija o vzrokih zločinstva / dispozicijski črteži ◊ ekon. dispozicijski fond fond, s katerim vodilni organi prosto razpolagajo ♪
- dispozitíven -vna -o prid. (ȋ) jur. ki vsebuje izrek: dispozitivni del odločbe, sodbe / dispozitivna listina listina, s katero se ustanovi ali ugotovi kaka pravna pravica ♪
- dispropórc -a m (ọ̑) nenormalno razmerje med posameznimi sestavinami celote; nesorazmerje, neskladnost: kompozicijski disproporci; disproporci v obsežnosti posameznih člankov / disproporc med rastjo proizvodnje in kupno močjo; disproporci v gospodarskem razvoju / odpravljati disproporce pri delitvi sredstev za pedagoške storitve razlike, neenotnosti ♪
- dispropórcija -e ž (ọ́) disproporc: disproporcija med telesno težo in višino; disproporcije v upodabljanju figur / v razvoju gospodarstva prihaja do disproporcij ♪
- disproporcionírati -am dov. in nedov. (ȋ) napraviti kaj disproporcionalno: disproporcionirati človeške figure na sliki disproporcioníran -a -o: prostori v stavbi so disproporcionirani ♪
- dispút -a m (ȗ) v srednjem veku izmenjava mnenj med profesorji in študenti na univerzi o kakem znanstvenem vprašanju: udeleževati se učenih disputov; filozofski, teološki disput; disputi sholastikov; pren. avtorjeva najnovejša drama je izbrušen intelektualni disput ♪
- distálen -lna -o prid. (ȃ) anat. bolj oddaljen od trupa: distalni del kosti ♪
- dístih tudi dístihon -a m (ȋ) lit. dvovrstična kitica, dvostišje: pisati distihe / elegijski distih antična kitica iz heksametra in pentametra ♪
- distínkcija -e ž (í) knjiž. razlikovanje, razločevanje: distinkcija pojmov / poznamo razne distinkcije pojma pomenske različice ♪
- distonírati -am dov. in nedov. (ȋ) muz. zgrešiti pravilno intonacijo pri petju ali igranju: solist je precej distoniral; soprani so v višini distonirali ♪
- distorzíja -e ž (ȋ) med. natrganje ali pretrganje ovojnice in sklepnih vezi; izvin: distorzija noge v gležnju ♪
- distrákcija -e ž (á) 1. med. naravnavanje izvinjenih sklepov ali zlomljenih kosti z nategovanjem: distrakcija je bila za ponesrečenca zelo boleča 2. psih. trenutna motenost pozornosti zaradi nepomembnega dražljaja ♪
- distribúcija -e ž (ú) organizirano razdeljevanje surovin, blaga: proizvodnja in distribucija blaga, knjig; dobra organizacija distribucije; podjetje za distribucijo filmov / dohodek od distribucije // razdeljevanje, razpošiljanje: sistem za brezžično distribucijo električne energije // publ. distribucijsko podjetje: lani so naše distribucije kupile nekaj odličnih filmov ◊ lingv. distribucija razporejenost jezikovnih pojavov v jeziku; porazdelitev, razvrstitev; soc. starostna distribucija razvrstitev prebivalstva po starosti ♪
- distribucíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na distribucijo, razdeljevalen: distribucijsko in kinematografsko omrežje; distribucijsko podjetje / distribucijske naprave ♦ mat. distribucijski zakon distributivnostni zakon ♪
- distributêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na distributerje: distributerski posli ♪
- distributíven -vna -o prid. (ȋ) ki opravlja distribucijo: slaba organizacija distributivnega aparata; distributivno omrežje ♪
13.851 13.876 13.901 13.926 13.951 13.976 14.001 14.026 14.051 14.076