Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (13.938-13.962)



  1.      disimilácija  -e ž (á) biol. razstavljanje organskih snovi v celici, razgrajevanje: proces disimilacije; produkti disimilacije ◊ lingv. izgovorna oddaljitev enega izmed dveh enakih ali podobnih glasov od drugega, razlikovanje
  2.      disimilírati  -am nedov. in dov. () biol. razstavljati organske snovi v celici, razgrajevati
  3.      disimulácija  -e ž (á) jur., med. prikrivanje, skrivanje, tajenje: disimulacija bolezni, umora
  4.      disjunktíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na disjunkcijo: disjunktivna sodba; disjunktivno vprašanje ♦ lingv. disjunktivni števnik števnik, ki opozarja na različnost štetega; ločilni števnik; disjunktivno priredje priredje, v katerem se stavki med seboj izključujejo; ločno priredje
  5.      dísk  -a m () 1. šport. okrogla lesena, okovana plošča za metanje: vreči disk / tekmovanje v metu, metanju diska; metalec diska; pren., knjiž. rumeni disk sonca 2. teh. disku podoben del priprave, naprave: vrteči se diski brane drobijo kepe zemlje; zavorni disk zavorni kolut
  6.      diskalceát  -a m () nekdaj menih reda bosonogih avguštincev: samostan diskalceatov v Ljubljani ♦ rel. menih reda, katerega člani hodijo bosi ali v sandalah
  7.      diskéta  -e ž (ẹ̑) elektr. upogljiva, vrtljiva magnetna plošča, zaščitena s papirnato, plastično ovojnico, za shranjevanje informacij: vstaviti disketo v računalnik / dvostranska, enostranska disketa
  8.      diskéten  -tna -o prid. (ẹ̑) elektr., navadno v zvezi disketna enota del računalnika, ki omogoča pisanje podatkov na diskete in branje z njih
  9.      diskónten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na diskont: povišati diskontno mero / diskontni kredit kredit, pri katerem se obresti vnaprej odtegnejo; diskontna denarna politika državno določanje obrestne mere, po kateri banka odkupuje menice
  10.      diskontinuitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. pretrganost, prekinjenost, nepovezanost: razvojna diskontinuiteta; diskontinuiteta dela; diskontinuiteta med posameznimi področji družbenega življenja ◊ geol. diskontinuiteta plast v zemeljski notranjosti, na kateri se potresni valovi odbijajo ali lomijo; Mohorovičićeva diskontinuiteta ki leži v povprečni globini 33 km in je obenem meja med zemeljsko skorjo in plaščem; meteor. diskontinuiteta večje spremembe temperature, pritiska, vlage na majhni razdalji
  11.      diskotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka gramofonskih plošč: izpopolniti diskoteko z novimi ploščami; šolska diskoteka; novosti iz diskoteke // prostor, kjer so urejene in shranjene plošče: iti v diskoteko
  12.      diskrecíja  -e ž () 1. diskretno ravnanje, vedenje: lahko računamo z njegovo diskrecijo; potrebna je popolna diskrecija 2. jur. pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno možnih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu; svobodni preudarek: sodnik je odločil po diskreciji
  13.      diskrecíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na diskrecija 2: diskrecijska pravica
  14.      diskrecionáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na diskrecija 2: diskrecionarno delovanje upravnih organov / diskrecionarna pravica
  15.      diskreditírati  -am dov. in nedov. () odvzeti veljavo, ugled: s temi izjavami so ga popolnoma diskreditirali; njegovo ravnanje ga je diskreditiralo v očeh tovarišev; s svojim nastopom so se diskreditirali / ta gledališka interpretacija je delo diskreditirala diskreditíran -a -o: vodstvo stranke je bilo takrat že močno diskreditirano
  16.      diskréten 1 -tna -o prid., diskrétnejši (ẹ̑) 1. ki ne govori o kočljivih, zaupnih stvareh: diskreten človek; bil je diskreten in je molčal; obljubim ti, da bom ostal diskreten / zastavil mu je diskretno vprašanje / diskretno vedenje taktno, obzirno / hvaležen sem vam za to diskretno sporočilo zaupno 2. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa; nevsiljiv, nevpadljiv: diskreten vzorec blaga; diskretna razsvetljava; diskretna reklama / uporabljati diskreten parfum / diskreten lokal diskrétno prisl.: oblačiti se diskretno in elegantno; diskretno pripovedovati o dogodku
  17.      diskriminácija  -e ž (á) dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljanje: odpraviti diskriminacijo; gospodarska, rasna diskriminacija; diskriminacija ženske delovne sile; novi predpisi ne dopuščajo diskriminacije med posameznimi podjetji / publ.: odpraviti diskriminacije do domačega prebivalstva; to je nova diskriminacija nasproti nezadostno razvitim deželam
  18.      diskriminacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na diskriminacijo: diskriminacijski ukrepi; diskriminacijska politika; diskriminacijske uredbe v stanovanjski politiki
  19.      diskriminírati  -am nedov. in dov. () 1. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljati: diskriminirati črnce; diskriminirati nezakonskega otroka 2. redko razlikovati, razločevati: s temi sredstvi uspešno diskriminiramo naravne in umetne pojave diskriminíran -a -o: podeželska mladina je bila pri šolanju diskriminirana; diskriminirano umetniško delo
  20.      diskúrz  -a m () knjiž. pogovor, zlasti o kaki pomembnejši stvari: začela sta dolg diskurz o tem filozofskem vprašanju
  21.      diskurzíven  -vna -o prid. () filoz. ki se opira na razumsko, logično razčlenjevanje: diskurzivno mišljenje, spoznavanje
  22.      dískus  -a m () anat. ploščica iz veziva in hrustanca med kostema: poškodbe medvretenčnih diskusov ♦ med. dislokacija diskusa
  23.      diskusíja  tudi diskúsija -e ž (; ú) izmenjava mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru; razprava, razpravljanje: poročilo je sprožilo živahno diskusijo; začeti diskusijo; poseči v diskusijo; sodelovati v diskusiji; ideološka, politična diskusija / dati osnutek zakona v javno diskusijo; diskusija v časopisju o letošnjem gledališkem programu / pog. kako se bo tak organ imenoval, je stvar diskusije imenoval se bo, kakor se bomo dogovoriliekspr. stvar je izven diskusije jasna; rešena
  24.      diskusíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na diskusijo: diskusijski krožek; diskusijski sestanki so bili zelo obiskani; diskusijski večer / diskusijska snov
  25.      diskutabílen  -lna -o prid. () publ. o katerem bi bilo treba, bi se dalo diskutirati, nerazčiščen: nekatera vprašanja so še diskutabilna

   13.813 13.838 13.863 13.888 13.913 13.938 13.963 13.988 14.013 14.038  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA