Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (13.838-13.862)



  1.      dimenzíja  -e ž () vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor, razsežnost: ploskev ima dve dimenziji, dolžino in širino / umetnik si prizadeva ustvariti na platnu iluzijo tretje dimenzije globine, plastičnosti / določiti, izmeriti dimenzije plavalnega bazena; kip zaradi prevelikih dimenzij ni primeren za zaprt prostor velikosti; pren., publ. pisatelj je dal delu potrebne človeške in družbene dimenzije; škandal je zavzel izredne dimenzije ◊ fiz. četrta dimenzija po Einsteinovi teoriji relativnosti čas
  2.      dimenzionálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na dimenzijo: dimenzionalna določitev
  3.      dimenzionírati  -am dov. in nedov. () določiti ali dati čemu dimenzije, ustrezne namenu: dimenzionirati dotočne jarke; steno v spalnici je treba dimenzionirati tako, da je obnjo mogoče postaviti dve postelji; pren. pisatelj dimenzionira glavne osebe in njihova doživljanja z več aspektov; igralec je izredno lepo dimenzioniral svoj nastop dimenzioníran -a -o: pravilno dimenzionirana konstrukcija; figure v drami so razločno dimenzionirane; ta miza je dimenzionirana za šest oseb
  4.      dímeter  -tra m () lit. verz iz dveh enakih stopic: romanca v trohejskih dimetrih
  5.      dímije  -mij ž mn. ( ) v muslimanskem okolju zelo široke ženske hlače, segajoče do členkov: nosila je pisane dimije; dimije iz živo rdeče svile
  6.      diminuéndo  prisl. (ẹ̑) muz., označba za spremembo hitrosti in jakosti izvajanja pojemajoče
  7.      dímiti  -im nedov. ( ) izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja; prekajevati: dimiti svinjsko meso; dimiti ribe ♦ čeb. dimiti čebele puhati dim v panj, da se čebele pomirijo dímiti se kaditi se: požgana vas se je še dimila; mokre veje so se na ognju močno dimile / v mestu so se dimile neštete tovarne / pečica se dimi dimèč -éča -e: dimeča se drva
  8.      dímlje  -melj ž mn. ( ) anat. spodnji del trupa med trebuhom in stegni: bolečine v dimljah
  9.      dímnica  -e ž () 1. prostor za prekajevanje mesa; prekajevalnica: vzeti gnjat iz dimnice; obesiti meso v dimnico 2. nekdaj glavni stanovanjski prostor z odprtim ognjiščem v koroški kmečki hiši: spati v dimnici; prostorna dimnica je bila pozimi prijetno topla ◊ žel. podaljšek kotla pri parni lokomotivi, v katerega vodijo cevi za odvajanje dima iz kurišča
  10.      dímniček  -čka m () manjšalnica od dimnik
  11.      dímničen  -čna -o prid. () 1. nanašajoč se na dimnico: dimnična hiša 2. dimniški: dimnična cev; dimnična vratca
  12.      dímnik  -a m () kanal za odvajanje dima: očistiti, omesti dimnik; iz dimnika se vali gost dim / dimnik slabo vleče ne odvaja dobro dima / nad strehami se dvigajo počrneli dimniki; visoki tovarniški dimniki; dimnik lokomotive ● iron. to si lahko zapišete s (črno) kredo v dimnik ne bo upoštevano; se bo hitro pozabilo
  13.      dímnikar  -ja m () kdor poklicno čisti, ometa dimnike: šel se je učit za dimnikarja; sajast dimnikar; je črn kot dimnikar ∙ ekspr. navsezgodaj sem srečal dimnikarja po ljudskem verovanju danes bom imel srečo; danes bom doživel nekaj veselega
  14.      dímnikarček  -čka m () manjšalnica od dimnikar: mlad, sajast dimnikarček
  15.      dímnikarski  -a -o prid. () nanašajoč se na dimnikarje: dimnikarska lestev; dimnikarsko delo / dimnikarski mojster
  16.      dímniški  -a -o prid. () nanašajoč se na dimnik: dimniški nastavek; dimniška cev; dimniška vratca / dimniška opeka / v zadnjem času je bilo več gozdnih kot dimniških požarov
  17.      dimnjáča  -e ž (á) nekdaj glavni stanovanjski prostor z odprtim ognjiščem v koroški kmečki hiši; dimnica
  18.      dimovòd  -óda m ( ọ́) grad. cev ali kanal za odvajanje dima: omesti dimovod
  19.      dimovóden  -dna -o prid. (ọ̄) grad. ki je za odvajanje dima: dimovodne cevi; očistiti kurilne in dimovodne naprave
  20.      DIN  [dín] m neskl. () kratica nemške industrijske norme: velikost, format je po DIN // fot. enota za občutljivost fotografskega materiala: občutljivost tega filma je sedemnajst DIN; neskl. pril.: DIN določanje občutljivosti filma ♦ tisk. DIN format format pol papirja s stalnim razmerjem stranic, katerih izhodiščna mera je 841 x 1.189 mm
  21.      dinámičen  -čna -o prid. (á) 1. poln sile in raznovrstnih sprememb; razgiban, živahen: dinamičen človek; pesnik je bil po temperamentu bolj statičen kot dinamičen / pouk mora biti dinamičen; dinamična predstava; dinamična razprava med dramatikom in režiserjem; publ. dinamična pesem // ki se hitro spreminja pod vplivom razvojnih sil: nova tehnologija je sprožila dinamičen razvoj kmetijstva; dinamičen razvoj letalstva v zadnjih letih / dinamično pojmovanje dogajanja v svetu ki se prilagaja spremembam 2. nanašajoč se na dinamika 2-3: dinamične, optične in elektromagnetne priprave / dinamični in ritmični elementi; dinamične vaje ◊ fiz. dinamični pritisk pritisk, ki ga izvaja gibajoča se tekočina ali plin; meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; lingv. dinamični naglas; muz. dinamična označba označba za jakost izvajanja; strojn. dinamična obremenitev obremenitev, ki se s časom spreminja dinámično prisl.: dinamično gledati na gospodarstvo; kipar je želel s svetlobno igro figuro dinamično poudariti; partituro bi bilo treba dinamično predelati glede na dinamiko
  22.      dinámičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost dinamičnega: dinamičnost boja; dinamičnost dogajanja / dinamičnost filmskega dejanja / menjavanje učnih oblik in metod pripomore k dinamičnosti pouka; dinamičnost družbenega razvoja
  23.      dinámika  -e ž (á) 1. spreminjanje kakega družbenega pojava pod vplivom razvojnih sil; razgibanost, gibanje: družbena dinamika; dinamika gospodarske rasti; dinamika zaposlovanja / življenje je večna dinamika; pesnik skuša zaobjeti življenje v vsej elementarni dinamiki / Krst pri Savici ima močno notranjo dinamiko; dinamika dejanja, filma // razmeroma hitro razvojno spreminjanje kakega družbenega pojava: podjetje si prizadeva za enakomernejšo proizvodno dinamiko; dinamika izvoza v zadnjih letih; visoka dinamika proizvodnje / ustvarjalna dinamika sedanjega časa 2. fiz. nauk o gibanju teles pod vplivom sil: statika in dinamika / dinamika plinov 3. muz. spreminjanje jakosti tonov pri izvajanju
  24.      dinamít  -a m () brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je nitroglicerin: razstreliti most z dinamitom
  25.      dinamítar  -ja m () žarg. 1. kdor se ukvarja z razstreljevanjem z dinamitom: bil je izkušen dinamitar 2. rib. kdor lovi ribe z metanjem razstreliva v vodo: ribiški zakon preganja dinamitarje

   13.713 13.738 13.763 13.788 13.813 13.838 13.863 13.888 13.913 13.938  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA