Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (13.813-13.837)



  1.      dihotómen  -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. dihotomičen: dihotomna organizacija dela
  2.      dihotomíja  -e ž () knjiž. delitev, ločevanje na dva med seboj nasprotna dela: dihotomija med fizičnim in umskim delom
  3.      dihúrji  -a -e prid. () nanašajoč se na dihurje: dihurje kožice / dihurji brlog
  4.      dijáček  -čka m (á) manjšalnica od dijak: takrat je bil dvanajstleten dijaček; dijaček novinec
  5.      dijáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na dijake: dijaški časopis; dijaško društvo; spominjati se dijaških let; dijaško življenje / dijaški žargon / stanovati v dijaškem domu; knjiga je iz dijaške knjižnice; dijaško stojišče stojišče za sedeži v parterju, namenjeno predvsem dijakomgled. abonma dijaški popoldanski; šol. dijaška knjižica nekdaj knjižica za vpis dijakovega uspeha in vedenja
  6.      díkcija  -e ž (í) 1. način izgovarjanja besed ali stavkov, izreka: naša gledališka dikcija temelji na osrednjem govoru; ima dognano, lepo dikcijo; monotona dikcija 2. način izražanja, podajanja, slog: dikcija njegovih pesmi postaja vznesena; novi prijemi v dikciji in kompoziciji romana / omenjene ikone se po stilni dikciji že približujejo romanskemu občutju ♦ jur. dikcija zakona ne dopušča dvoma
  7.      diktafón  -a m (ọ̑) teh. električna priprava za zapisovanje in reprodukcijo govorjenih besed: narekovati v diktafon
  8.      diktát  -a m () 1. govorjenje besedila, namenjenega za dobeseden zapis; narek: pisati po diktatu; vaš diktat je prehiter / za šolsko nalogo so pisali diktat 2. predlog, ki ga mora drugi obvezno sprejeti: vsiljevati diktat; mirovni diktat zmagovalcev / ekspr. literarno delo je zanj notranji diktat // ukazovanje, pritisk: upreti se brezdušnemu diktatu; smo nasprotniki kakršnegakoli diktata od zunaj / publ. slediti modnemu diktatu okusu, smeri
  9.      diktátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na diktatorje ali diktaturo: diktatorski režim; diktatorska vlada; diktatorsko pooblastilo / diktatorske metode / njegov diktatorski nastop
  10.      diktatúra  -e ž () 1. politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve: upreti se diktaturi; postaviti, uvesti diktaturo; bojevati se zoper diktaturo; demokracija in diktatura / monarhofašistična, vojaška diktatura // publ. država s tako ureditvijo: republike, kraljevine in diktature 2. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: ne morem prenašati direktorjeve diktature / režijo pojmuje kot umetniško diktaturo na odru ◊ polit. diktatura proletariata oblika politične oblasti delavskega razreda v prehodnem obdobju od kapitalizma k socializmu; zgod. šestojanuarska diktatura režim kralja Aleksandra po ukinitvi ustave 6. januarja 1929
  11.      diktírati  -am nedov. in dov. () 1. govoriti besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; narekovati: najprej je razlagal, nato pa je glavne misli diktiral; diktirati strojepiski / pog. diktirati (dopis) v stroj sestavljati (dopis) sproti ob narekovanju 2. predlagati kaj tako, da je za drugega sprejem obvezen: diktirati pogoje posojila, premirja / publ.: mednarodno ekonomsko sodelovanje je nujnost, ki jo diktira povezanost svetovnega gospodarstva; domače moštvo je diktiralo tempo igre // dajati ukaze, vsiljevati svojo voljo: mislil je, da bo lahko diktiral zgodovini / ekspr. tukaj ne boš diktiral
  12.      díla  -e ž () 1. nižje pog. deska: prežagati dilo; hrastova dila 2. mn., nar. štajersko podstrešje: na dilah imajo spravljeno suho meso / stanovati na dilah v podstrešnem stanovanju
  13.      dilatácija  -e ž (á) 1. fiz. večanje razsežnosti telesa, raztezanje: dilatacija železniških tračnic // med. večanje, zvečanje prostornine votlega organa; širjenje, razširjenje: dilatacija srca / dilatacija zenice 2. grad. presledek v gradbenem objektu, ki se naredi zaradi predvidenega raztezanja ali posedanja: dilatacije na betonskih cestah
  14.      dilatacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na dilatacijo: dilatacijska rega / dilatacijski koeficient
  15.      diléma  -e ž (ẹ̑) položaj, ko se je treba odločiti med dvema danima možnostma: v dilemi med gledališčem in kinom bi se odločil za gledališče; dilema med klasično in zabavno glasbo / biti, znajti se v dilemi / moralne dileme glavnega junaka v romanu; ustvarjalne dileme najmlajše generacije / publ. dileme človekovega obstoja vprašanja, problemi
  16.      dilemátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na dilemo: temeljna dilematična razmerja v človeku / dilematična situacija
  17.      dílica  -e ž () manjšalnica od dila: rezati zelenjavo na dilici ● pog., ekspr. kakor se obrne, zmeraj je na dil(i)ci v zadregi, stiski
  18.      dìm  díma m ( í) plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju: dim se vzdiguje proti nebu; iz peči uhaja dim; vdihavati cigaretni dim; zadušiti se v dimu; bel, črn, siv dim; gost, smrdljiv dim; tovarniški dim; smodnikov, tobakov dim; oblaki dima; odvod dima; proti nebu se je dvignil velik steber dima // ekspr. oblak takega plina: iz dimnikov so se valili gosti dimi; puhal je modre dime predse pri kajenju / pog. hlastno je potegnil nekaj dimov ● ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; pog. mogoče bi cigareto? Gotovo ste že dolgo brez dima že dolgo niste kadili; obesiti meso v dim dati ga prekajevat; šolo so požgali in tako so šle v dim tudi šolske knjige so zgorele; ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; preg. ni dima brez ognja ni posledice brez vzrokameteor. morski dim megla, ki se pojavi nad morsko površino; zgod. dim v pravnih sistemih srednjega veka hiša z ognjiščem kot osnova za davčno obveznost
  19.      dímček  -čka m () ekspr. manjšalnica od dim: bel dimček se suklja iz dimnika / dimčki so se kadili od premočenih čepic
  20.      dímec  -mca m () ekspr. manjšalnica od dim: dimec se suklja iz dimnika; na robu gozda je opazil dimec
  21.      dímek  -mka m () 1. ekspr. manjšalnica od dim: bel dimek se je vil iz kope / krogle so zadele cesto in pognale v zrak dimke prahu 2. bot. travniška ali gorska rastlina z rumenimi cveti v koških, Crepis: triglavski, zlati dimek
  22.      dímeljen  -jna -o [mǝl] prid. () nanašajoč se na dimlje: dimeljni predel telesa / dimeljni loj
  23.      dímeljnica  -e [mǝl] ž () anat. parna kost medenice v dimljah
  24.      dímeljski  -a -o [mǝl] prid. () nanašajoč se na dimlje: dimeljski pregib; dimeljska kila
  25.      dímen  -mna -o prid. () nanašajoč se na dim: dimni kanal; dimna cev, odprtina; dimne naprave / proti nebu se valijo dimni oblaki / filtriranje dimnih plinov / knjiž. hiš ni bilo mogoče razločiti v dimni dalji zamegljeni, motniagr. dimni generator priprava za pridobivanje dima za prekajevanje mesa; etn. dimna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; črna kuhinja; voj. dimna bomba bomba, napolnjena s snovjo, ki po eksploziji z izgorevanjem daje velike količine dima za maskiranje; dimna zavesa ozek in dolg oblak dima ali umetne megle za maskiranje

   13.688 13.713 13.738 13.763 13.788 13.813 13.838 13.863 13.888 13.913  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA