Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (13.613-13.637)


  1.      detéktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na detektor: detektorski aparat, sprejemnik / organizirati detektorsko službo v armadi ♪
  2.      détel  -tla m (ẹ́) črna ptica z rdečo liso na glavi in pod repom: detel je plezal in trkal po deblu; slišalo se je udarjanje detla ob suho drevo ♪
  3.      dételjast  -a -o prid. (ẹ́) podoben listom detelje: deteljast okrasek ♦ urb. deteljasto križišče križišče dveh prometno važnih cest na različnih nivojih, izpeljano v obliki deteljnega lista ♪
  4.      dételjen  -jna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na deteljo: deteljni cveti, listi; deteljno seme / deteljna njiva; travniške in deteljne površine ♦ agr. deteljni luščilnik luščilnik deteljnega semena ♪
  5.      dételjica  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od detelja: zajčke je krmil s sočno deteljico / iskal je štiriperesno deteljico, da bi mu prinesla srečo ∙ ekspr. onadva in jaz smo bili v mladih letih triperesna deteljica trije nerazdružni prijatelji ♦ bot. zajčja deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih, Oxalis acetosella ♪
  6.      dételjičast  -a -o prid. (ẹ́) podoben listom deteljice, detelje: deteljičast vzorec dételjičasto prisl.: deteljičasto stiliziran ornament ♪
  7.      deténcija  -e ž (ẹ́) jur. dejansko razpolaganje s stvarjo brez pravnega lastništva: imeti kaj v detenciji in ne v posesti ♪
  8.      detergènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kemično sredstvo za čiščenje ali pranje: pralni detergent; tekoči detergenti; detergent v prahu; prati v mlačni raztopini detergenta ♪
  9.      detergênten  in detergénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na detergent: detergentna snov ♦ avt. detergentno olje olje z dodatki za raztapljanje zoglenelih izgorkov v valjih motorjev z notranjim zgorevanjem ♪
  10.      determinácija  -e ž (á) določitev, opredelitev, omejitev: prostorska in časovna determinacija; stvarna determinacija problema; determinacija spola / družbena determinacija ravnanja posameznikov; ustvarjalnost se osvobaja razredne determinacije determiniranosti ♪
  11.      determinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) določiti, opredeliti: precizno determinirati politiko turizma / determinirati najdene fosile / vsebina determinira obliko determiníran -a -o: sociološko determiniran človek; zgodovinsko determiniran pojav; nekateri skladatelji se zavzemajo za ohlapnejše, manj determinirane forme ♪
  12.      determinístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na determinizem: deterministični nauk; deterministični zakoni / deterministični pesimizem; deterministična nujnost ♪
  13.      determinízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk, po katerem se vse razvija po objektivnih zakonih, ki so neodvisni od človekove volje in njegovega delovanja: pristaš determinizma / družbeni, ekonomski determinizem ♪
  14.      déti  dénem dov., dêni deníte (ẹ́) napraviti, da pride kaj na določeno mesto: lovec dene puško na ramo; dela je roke pod glavo; krčmar dene pipo v usta in potegne; del je roke v žep; kam si del knjigo; dela si je ogrlico okrog vratu / počakaj, še konja denem v hlev / deni to iz rok! ● knjiž. ponekod, denimo na deželi, ta običaj še poznajo na primer, recimo; knjiž. denimo, da je tako mislimo si, recimo; star. deli so ga ob glavo obglavili so ga; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; star. deli so ga v okove in vrgli v ječo uklenili; star. nima kaj v usta deti reven je; strada; pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo ugaja mu; ekspr. od zadrege ni vedela, kam naj se dene kaj naj počne, kako naj se vede ♪
  15.      detìč  -íča tudi détič -a m (ȉ í; ẹ̄) 1. zastar. deček, fantek: kipci zlatih detičev stojijo na ličnih podstavkih 2. nar. vzhodno (obrtniški) pomočnik: zidarski detič ♪
  16.      detonácija  -e ž (á) pok pri eksploziji brizantnega razstreliva: zadonela je detonacija; oglušujoča, silovita, zamolkla detonacija; odmevi detonacij // eksplozija brizantnega razstreliva: detonacija je odnesla del zidu ♦ avt. eksplozivni vžig zmesi goriva in zraka v bencinskem motorju ♪
  17.      detonacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na detonacijo: detonacijski dušilnik / detonacijski učinek; detonacijski val ♪
  18.      detrítus  -a m (ȋ) biol. drobci razpadlih rastlin in živali v vodi, navadno mikroskopsko majhni, drobir: voda je bogata planktona in detritusa ♪
  19.      detronizácija  -e ž (á) knjiž. odstranitev, pregon s prestola: njegovo vladanje se je končalo z detronizacijo // ekspr. odvzem vzvišenosti, veljave, moči: detronizacija diktatorjeve osebnosti ♪
  20.      detronizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. odstraniti, pregnati s prestola: detronizirati kralja // ekspr. odvzeti vzvišenost, veljavo, moč: pesnik je detroniziral vse bogove; detronizirati razne namišljene veličine ♪
  21.      déus ex máchina  déusa ex máchina [-eksmah-] m, tudi neskl. (ẹ̑-ȃ) lit., v starogrškem gledališču božanstvo, ki nepričakovano razreši dramski zaplet: deus ex machina v Evripidovih tragedijah; pojavil se je kot deus ex machina; pren. smrt junakovega nasprotnika je v romanu nekoliko preočiten deus ex machina ♪
  22.      devalutácija  -e ž (á) fin. odprava vezanosti valute na vrednost zlata ali na druge valute: izvesti devalutacijo ♪
  23.      devalvácija  -e ž (á) fin. znižanje v zlatu ali tuji valuti izražene vrednosti domače valute, razvrednotenje: devalvacija valute; posledice devalvacije funta ♪
  24.      devastácija  -e ž (á) knjiž. opustošenje, razdejanje: devastacija gozdov ♪
  25.      devastírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. opustošiti, razdejati: devastirati naselje, pokrajino devastíran -a -o: devastirana gozdna parcela ♪

   13.488 13.513 13.538 13.563 13.588 13.613 13.638 13.663 13.688 13.713  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA