Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (13.538-13.562)


  1.      deseterobòj  -ôja m (ȍ ó) šport. atletsko tekmovanje v desetih panogah: deseteroboj za moške; prvenstvo, tekmovanje v deseteroboju ♪
  2.      deseterobójec  -jca m (ọ̑) šport. športnik, ki tekmuje v deseteroboju: zmagal je naš znani deseterobojec ♪
  3.      desêti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu deset: desetega [10.] marca; ob deseti (uri) 10h; 22h; v desetem letu; izbrati vsakega desetega / deseti del česa desetina ● ekspr. šola mu je deseta briga prav nič se ne zmeni zanjo; deseta maša v krščanskem okolju maša ob desetih ◊ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu ♪
  4.      desêtič  prisl. (é) pri ponavljanju ali v zapovrstju na desetem mestu: danes sem že desetič tukaj ♪
  5.      desetíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na desetica 1: desetično mesto številke ♪
  6.      desetína  -e ž (í) 1. del na deset enakih delov razdeljene celote: dobil je desetino dobička; ekspr. niti desetina tega ni res! / desetina litra ♦ mat. ena cela, devet desetin 2. vojaška enota desetih vojakov: zasedi je prihitela na pomoč naša desetina z dvema puškomitraljezoma; komandir desetine // organizirana skupina desetih ljudi: bili so najboljša desetina v zadrugi; tekmovanje pionirskih gasilskih desetin; tekmovalna desetina; vodja desetine 3. v fevdalizmu podložniška dajatev desetega dela pridelka, dohodkov zemljiškemu gospodu ali cerkvi: dajati, pobirati desetino; hiša je bila oproščena tlake in desetine; cerkvena desetina; žitna desetina 4. ruska ploščinska mera, 1,092 ha: barin je imel sto desetin zemlje 5. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: desetine let so minile od takrat; prehodili so že desetine kilometrov; hiši sta nekaj desetin korakov narazen / zaradi izdaj je padlo na desetine naših borcev ● star. v desetino iti po ljudskem verovanju iti po svetu kot deseti brat ali sestra ♪
  7.      desetíniti  -im nedov. (í ȋ) v fevdalizmu 1. dajati desetino: podložniki so desetinili in tlačanili; desetiniti graščini 2. redko pobirati, prejemati desetino: grajski hlapci so desetinili / desetiniti snope ♪
  8.      desetínka  -e ž (ȋ) del na deset enakih delov razdeljene merske enote: priprava meri do desetinke milimetra natančno; razdalje so zaznamovane v celih kilometrih in desetinkah desetinah / ekspr. v desetinki sekunde se je premislil ♪
  9.      desetínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na desetina 3: desetinski gospod / desetinska pravica / desetinsko vino, žito 2. mat. decimalen: desetinsko število ♪
  10.      desétka  -e ž (ẹ̑) 1. pog. številka deset: staviti na desetko / pri izpitih je dobival same desetke ocene deset; peljati se z desetko s tramvajem, avtobusom številka deset 2. skupina desetih enot: prva desetka novel v zbirki je ljubezenske vsebine ♦ rel. zmoliti eno desetko rožnega venca deset zdravamarij 3. igralna karta z desetimi znaki: odložiti desetko; pikova desetka 4. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: odmetati nekoliko desetk lopat; vrgel je na papir nekaj desetk verzov / takih razcapancev je na desetke ♪
  11.      desétkrat  prisl. (ẹ̑) izraža deset ponovitev: desetkrat sedem je sedemdeset; desetkrat prepisati / meter je desetkrat daljši kot decimeter; desetkrat tolikšna hitrost; desetkrat manj // ekspr. veliko, dosti: njihov pes je desetkrat hujši; desetkrat lepši je, kot je bil ♪
  12.      desetlétje  -a s (ẹ̑) doba, ki traja deset let: pred dvema desetletjema; v zadnjem desetletju so se razmere spremenile / videlo se ji je, da je že dolgo v četrtem desetletju stara blizu štirideset let / ekspr.: dolga desetletja sta si bila smrtna sovražnika; desetletja in desetletja so bila potrebna za to znanstveno resnico; ta težnja narašča od desetletja do desetletja ♪
  13.      desétlétnica  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) 1. deseta obletnica: proslava desetletnice podjetja; čestitke ob desetletnici izhajanja revije 2. deset let stara deklica: navihana desetletnica ♪
  14.      desétnica  -e ž (ẹ̑) etn., po ljudskem verovanju deseta hči, ki mora z doma po svetu: desetnica brez doma ♪
  15.      desétnik  -a m (ẹ̑) 1. čin komandirja desetine ali nosilec tega čina: napredovati za desetnika; desetnik 17. pešpolka 2. etn., po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; deseti brat: žalostna usoda desetnika; bil je kot desetnik brez obstanka // ekspr. brezdomec, potepuh: slikar upodablja razcapane berače, slepce in desetnike; potepuški desetnik 3. v fevdalizmu kdor prejema desetino: patent določa, da mora kmet spravljanje krompirja oznaniti svojemu desetniku ♪
  16.      desétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na desetnike: desetniški našitki / desetniška usoda ♪
  17.      desétništvo  -a s (ẹ̑) knjiž. kar se nanaša na desetega brata: problem desetništva v slovenski literaturi ♪
  18.      desétpŕsten  -tna -o prid. (ẹ̑-ȓ) nanašajoč se na deset prstov obeh človekovih rok: desetprstni sistem tipkanja; obvladati desetprstno pisanje na pisalnem stroju desétpŕstno prisl.: tipkati desetprstno ♪
  19.      deséttisočák  -a m (ẹ̑-á) vrednost deset tisoč denarnih enot: pri taki vsoti se nekoliko desettisočakov ne bo poznalo; sinovo šolanje ga je stalo nekaj desettisočakov // bankovec v tej vrednosti: potegnil je iz listnice tri desettisočake ♪
  20.      deséttisočínka  -e ž (ẹ̑-ȋ) del na deset tisoč enakih delov razdeljene merske enote: računati do desettisočinke natančno; desettisočinka milimetra ♪
  21.      deséttisočlétje  -a s (ẹ̑-ẹ̑) doba, ki traja deset tisoč let: starost lobanj so ocenili na več desettisočletij / ekspr.: ljudje prebivajo tod tisočletja in desettisočletja; te pogoje je ustvarila narava v desettisočletjih razvoja ♪
  22.      desétúren  -rna -o prid. (ẹ̑-ȗ) ki traja deset ur: deseturni delavnik; deseturnega zasedanja je bilo nazadnje le konec ♪
  23.      design  -a [dizájn] m (ȃ) arhit. dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom, (industrijsko) oblikovanje: ukvarjal se je z designom / pohištvo ima dober design ♪
  24.      deskà  -è in dèska -e [dǝs] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ȁ ȅ; ǝ̄) 1. ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: pooblati, razžagati desko; pribiti desko čez luknjo; iz desk zbita koča; zabiti žebelj v desko; dolga, široka deska; hrastove, smrekove deske; suhe deske so škripale pod nogami; žagana deska; tla iz surovih desk / ekspr. spati na golih, trdih deskah 2. s prilastkom (lesena) plošča, prirejena za različne namene: rezati na kuhinjski deski; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; obvestilo je bilo pritrjeno na oglasni, razglasni deski; bleščeče osvetljena reklamna deska; risalna deska 3. šport. telovadna priprava, s katere se skače, preskakuje: pognal se je na desko in preskočil konja; z deske je skočil v vodo / odskočna, prožna deska // publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: odvetniški poklic mu je bil odskočna deska za politično delovanje; okupirano ozemlje jim je služilo kot odskočna deska za nadaljnjo ekspanzijo 4. šah. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na desko / demonstracijska deska; šahovska deska / igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu / žarg. dolgo je bil prva deska moštva najboljši igralec 5. mn., ekspr. gledališki oder, gledališče: z velikim uspehom je nastopil na opernih deskah; to delo želimo videti tudi na domačih deskah / gledališke, odrske deske / zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču ◊ agr. deska poševna železna plošča pri plugu, ki odrezano brazdo obrne in zdrobi; čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele; tisk. deska plošča, na katero se odlaga stavek; zgod. deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč ♪
  25.      deskóvnik  -a [dǝs] m (ọ̑) tisk. omari podobna priprava za shranjevanje desk s stavki ♪

   13.413 13.438 13.463 13.488 13.513 13.538 13.563 13.588 13.613 13.638  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA