Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (13.513-13.537)



  1.      dermatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dermatologijo: najnovejši dermatološki izsledki / dermatološka klinika
  2.      derúh  -a m (ū) nar. orodje za odstranjevanje lubja z muževnega debla; lupilnik: Karmuh je deblo čistil vejevja in spotoma nasekaval skorjo, drugi pa je z velikim deruhom že lupil (Prežihov)
  3.      dêrviš  -a m () v muslimanskem okolju menih: fanatični, plešoči derviši; plesati divje kot derviš
  4.      dêrviški  -a -o prid. () nanašajoč se na derviše: derviško življenje / plesalci so se predali derviški strasti
  5.      dês  -a m, tudi neskl. () muz. za polton znižani ton d: za desom je pavza; neskl. pril.: Des-dur
  6.      desalinizácija  -e ž (á) spreminjanje morske vode v sladko, razsoljevanje: naprave za desalinizacijo / desalinizacija morske vode
  7.      descendénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na descendenco: descendenčno razmerje / descendenčna teorija
  8.      descendénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na descendenco: descendentna vrsta ♦ petr. descendentne raztopine raztopine, ki prihajajo z zemeljske površine v notranjost
  9.      desegregácija  -e ž (á) odpravljanje, odprava rasnega razlikovanja: rasisti se upirajo desegregaciji / desegregacija črncev, šol
  10.      desén  tudi dezén -a m (ẹ̑) tekst. vzorec na tkanini: abstraktni, cvetlični deseni; karo desen; prti v raznih barvah in desenih // tkanina z vzorci sploh: krilo iz rjavega desena
  11.      desenatêr  in desinatêr tudi dezenatêr -ja m () tekst. risar vzorcev za tkanine: šola je vzgojila mnogo desenaterjev
  12.      desenírati  -am in desinírati -am tudi dezenírati -am nedov. in dov. () tekst. izdelovati vzorce za tkanine: kreatorji desenirajo oblačilne predmete deseníran in desiníran tudi dezeníran -a -o: desenirano blago za perilo
  13.      desenzibilizácija  -e ž (á) med. zmananje, odprava preobčutljivosti česa: desenzibilizacija organizma ♦ fot. desenzibilizacija filma zmananje občutljivosti za določen barvni spekter
  14.      desenzibilizírati  -am dov. in nedov. () med. zmanjšati, odpraviti preobčutljivost česa: desenzibilizirati alergičnega bolnika ♦ fot. desenzibilizirati film zmanjšati mu občutljivost za svetlobo
  15.      desêrten  -tna -o prid. () nanašajoč se na desert: desertno pecivo / desertni krožnik krožnik, manjši kot navaden plitvi krožnik; desertni pribor pribor, manjši kot navaden pribor // v zvezi desertno vino močno vino z značilno aromo, navadno zelo sladko
  16.      desét  desêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število deset [10] a) v samostalniški rabi: pet in pet je deset; kaj more eden proti desetim / ura je deset; ob desetih dopoldne; pridem ob desetih (zvečer) 22h; nar. proti desetém deseti uri b) v prilastkovi rabi: deset prstov; tudi neskl.: knjiga v deset(ih) zvezkih; z nekaj deset možmi; stane okoli deset dinarjev ♦ rel. deset božjih zapovedi danih Mojzesu na Sinajski gori // neskl. izraža številko deset: stanuje na Cankarjevi 10; napiši tri ulomljeno z deset / pri izpitu je dobil oceno deset 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: na tvoje mesto lahko dobimo deset boljših / deset let ga že nisem videl zelo dolgoekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj; pog., ekspr. vseh deset (prstov) si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen; preg. kdor molči, desetim odgovori; sam.: igr. srčna deset desetica, desetka
  17.      deset...  ali desét... in deset... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število deset: desetletje, desettisočak; desetdneven, desetlitrski, desetminuten, desetprsten; desetkraten
  18.      deseták  -a m (á) vrednost deset denarnih enot: pri taki vsoti se nekaj desetakov ne bo poznalo // bankovec ali kovanec v tej vrednosti: desetaki so zažvenketali po mizi; segel je v žep in mu dal desetak
  19.      desetár  -ja m (á) 1. čin komandirja desetine v Jugoslovanski ljudski armadi ali nosilec tega čina: vsi mitraljezci so postali desetarji; četni desetar vadi rezerviste; dobiti, imeti čin desetarja 2. vodja skupine desetih ljudi sploh: vse delo so vodili desetarji / desetar pionirskega odreda ◊ žel. uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo pri vzdrževanju odseka proge
  20.      desetárka  -e ž (á) ženska oblika od desetar: kmalu po prihodu v partizane je dobila čin desetarke / skupino mladink je vodila prizadevna desetarka
  21.      desetárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na desetarje: desetarski tečaj / desetarska služba
  22.      deseterák  -a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po pet odrastkov: lep deseterak mu je prekrižal pot; jelen deseterak / nepravilni deseterak ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov
  23.      desetérec  in desetêrec -rca m (ẹ̑; ) lit. verz južnoslovanske pripovedne ljudske pesmi z desetimi zlogi in glavno cezuro za četrtim zlogom: epski, lirski deseterec; Aškerčeva balada v desetercih
  24.      desetérica  -e ž (ẹ̑) skupina desetih oseb: naša športna deseterica je že odpotovala na tekmovanje // knjiž. skupina desetih enot: opombe so na koncu vsake deseterice črtic / zložil je kakšno deseterico pesmi približno deset
  25.      desetero...  prvi del zloženk nanašajoč se na število deset: deseteroboj, deseterostop; deseteronožec

   13.388 13.413 13.438 13.463 13.488 13.513 13.538 13.563 13.588 13.613  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA