Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (13.451-13.475) 
- dendrít -a m (ȋ) 1. nav. mn., anat. kratek, vejasto razrasel podaljšek živčne celice, drevnik: dendriti in nevriti 2. min. vejasto oblikovana izločnina v tesnih razpokah kamnin ♪
- dendríten -tna -o prid. (ȋ) anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritni kristali; razcep je dendriten ♪
- dendrítičen -čna -o prid. (í) anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritični kristali; dendritičen razcep ♪
- dendrológ -a m (ọ̑) strokovnjak za dendrologijo: pri oblikovanju naselja sodelujejo tudi dendrologi ♪
- dendrolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dendrologe ali dendrologijo: dendrološko delo na terenu ♪
- deníkinec -nca m (ȋ) med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil generala Denikina: potolčeni od rdečih čet so se denikinci umikali ♪
- denitrírati -am dov. in nedov. (ȋ) metal. odstraniti, odvzeti dušik iz spojine: denitrirati jeklo ♪
- denominatíven -vna -o prid. (ȋ) lingv. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika; izimenski, imenski: denominativni pridevnik ♪
- dentálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zobe, zoben: dentalna infekcija ♦ lingv. dentalni zapornik ♪
- dentícija -e ž (í) med. dobivanje, rast zob, zobljenje ♪
- dentín -a m (ȋ) anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba, zobovina: plast dentina ♪
- dentíst -a m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem zob, zobar: k dentistu hodi ♦ šol. višji dentist strokovnjak z višjo stomatološko izobrazbo; dentist nekdaj kdor dokonča predpisano učno dobo pri zobozdravniku in opravi izpit ♪
- denudácija -e ž (á) geogr. odnašanje površinskih zemeljskih plasti zaradi delovanja padavin, vetra, ledenikov: gola skalnata površina je posledica denudacije ♪
- denudacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na denudacijo: denudacijski proces / denudacijsko spreminjanje površja ♪
- denudírati -am dov. in nedov. (ȋ) geol. opraviti, izvršiti denudacijo: ledenik je denudiral dolino denudíran -a -o: denudirana tla ♪
- denuklearizírati -am dov. in nedov. (ȋ) skleniti, določiti, da na kakem področju ne bo atomskega orožja: denuklearizirati srednjo Evropo denuklearizíran -a -o: denuklearizirano področje ♪
- denunciácija -e ž (á) sporočitev nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovadba, prijava: za dosego cilja so uporabljali intrige in denunciacije; anonimna, podla denunciacija ♪
- denuncírati -am dov. in nedov. (ȋ) sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovaditi, prijaviti: denunciral je svoje podrejene; denuncirati policiji; krivično denuncirati ♪
- deontologíja -e ž (ȋ) knjiž. predpisi, ki urejajo dolžnosti določenega stanu, poklica: pravna, zdravniška deontologija ♪
- departma -ja tudi departement -a [-tmá -ja] m (ȃ) 1. v Franciji velika upravna enota: severni departmaji; prefekt departmaja 2. v nekaterih državah najvišji oddelek v državni upravi: departma za trgovino / državni departma ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike ♪
- depedikulácija -e ž (á) knjiž. sistematično odpravljanje, uničevanje uši, razuševanje: v okuženih področjih so izvedli depedikulacijo ♪
- depéšen -šna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na depešo: depešno sporočilo ♦ voj. depešno povelje ♪
- depešírati -am dov. in nedov. (ȋ) poslati nujno vojaško ali diplomatsko sporočilo: depeširati generalnemu štabu depešíran -a -o: depeširano poročilo ♪
- depilácija -e ž (á) kozm. začasna odstranitev dlak s kože: v kozmetičnem salonu opravljajo tudi depilacijo ♪
- deplasírati -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti kaj v neugoden položaj: deplasirati figuro pri šahu deplasíran -a -o 1. deležnik od deplasirati: črna dama njegovega soigralca je bila deplasirana 2. neprimeren, neumesten, zgrešen: deplasirana diskusija; zgodovinsko deplasirane tendence; to, kar počneš, je deplasirano ♪
13.326 13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476 13.501 13.526 13.551 
