Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (13.438-13.462)



  1.      denárček  -čka m (á) otr. manjšalnica od denar: ne morem ti kupiti, ker nimam denarčka / očka je šel služit denarčke
  2.      denáren  -rna -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na denar: biti v denarni stiski, zadregi; nobenih denarnih skrbi nima / denarni kapital; denarni kredit; ukvarja se z raznimi denarnimi posli; zbirati denarne prispevke; visoke denarne dajatve; denarna kazen; denarna podpora; dobiti sporočilo o denarni pošiljki / denarni sistem; perspektivna denarna politika / denarni zavod zavod, ki se ukvarja s kreditnimi in plačilnimi posli; denarna nakaznica obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali bankiekon. denarna akumulacija; denarna enota enota, ki je izhodišče pri računanju zneskov; denarno gospodarstvo finance, denarništvo; gospodarstvo, ki uporablja denar kot menjalni pripomoček; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; blagovno-denarni odnosi 2. ekspr. premožen, bogat: to je pa denaren človek; seveda, za denarne ljudi to ni drago / priženil se je k denarni hiši denárno prisl.: tudi denarno ga je podpiral
  3.      denárnica  -e ž () 1. majhna, torbici podobna priprava za nošenje bankovcev in kovancev: izgubiti, najti denarnico; usnjena denarnica ∙ ekspr. v mestu so mu kar precej izpraznili denarnico potrošil je precej denarja; ekspr. na široko je odpiral denarnico bil je zelo radodaren; ekspr. ti gospodje imajo debele denarnice veliko denarja; hotel ni primeren moji denarnici cene v njem so zame previsoke 2. zastar. blagajna: plačati pri denarnici / kupili so mu hišo iz občinske denarnice
  4.      denárnik  -a m () 1. v kapitalistični ekonomiki kdor se poklicno ukvarja z denarnimi kupčijami: lastnik podjetja je bil znan denarnik; vsi v družini so sloveli kot veliki denarniki 2. star. bogat človek: skop denarnik
  5.      denárnogospodárski  -a -o prid. (ā-á) nanašajoč se na denarno gospodarstvo: prehod iz naturalnega gospodarstva na denarnogospodarski sistem / denarnogospodarske razmere
  6.      denárska  -e ž, denárskih (á) nar. plačilni dan: Vsako soboto je bila denarska in kajkrat je bilo že polnoči, preden sem vse končal in blagajno uredil (F. Finžgar)
  7.      denárstven  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na denarstvo: denarstvena enotnost 2. zastar. denaren: dober denarstveni položaj
  8.      denárstvenik  -a m () zastar. denarnik, finančnik: mogočni denarstveniki
  9.      denaturácija  -e ž (á) 1. kem. dodajanje primesi kakemu živilu, da postane za človeka neužitno: denaturacija sladkorja, špirita 2. knjiž. spreminjanje prvotne, naravne podobe: moderna civilizacija povzroča denaturacijo pokrajin
  10.      denaturalizácija  -e ž (á) jur. odvzem državljanstva
  11.      denaturalizírati  -am dov. in nedov. () jur. odvzeti državljanstvo
  12.      denaturírati  -am dov. in nedov. () 1. kem. z dodajanjem primesi napraviti kako živilo za človeka neužitno: denaturirati alkohol, sladkor 2. knjiž. spremeniti prvotno, naravno podobo: denaturirati pokrajino denaturíran -a -o: denaturiran špirit; denaturirana narava; denaturirana sol
  13.      dencè  -à in dènce -a [dǝn] s ( ; ǝ̀) manjšalnica od dno: dence sodčka
  14.      dendrít  -a m () 1. nav. mn., anat. kratek, vejasto razrasel podaljšek živčne celice, drevnik: dendriti in nevriti 2. min. vejasto oblikovana izločnina v tesnih razpokah kamnin
  15.      dendríten  -tna -o prid. () anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritni kristali; razcep je dendriten
  16.      dendrítičen  -čna -o prid. (í) anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritični kristali; dendritičen razcep
  17.      dendrológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za dendrologijo: pri oblikovanju naselja sodelujejo tudi dendrologi
  18.      dendrolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dendrologe ali dendrologijo: dendrološko delo na terenu
  19.      deníkinec  -nca m () med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil generala Denikina: potolčeni od rdečih čet so se denikinci umikali
  20.      denitrírati  -am dov. in nedov. () metal. odstraniti, odvzeti dušik iz spojine: denitrirati jeklo
  21.      denominatíven  -vna -o prid. () lingv. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika; izimenski, imenski: denominativni pridevnik
  22.      dentálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zobe, zoben: dentalna infekcija ♦ lingv. dentalni zapornik
  23.      dentícija  -e ž (í) med. dobivanje, rast zob, zobljenje
  24.      dentín  -a m () anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba, zobovina: plast dentina
  25.      dentíst  -a m () kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem zob, zobar: k dentistu hodi ♦ šol. višji dentist strokovnjak z višjo stomatološko izobrazbo; dentist nekdaj kdor dokonča predpisano učno dobo pri zobozdravniku in opravi izpit

   13.313 13.338 13.363 13.388 13.413 13.438 13.463 13.488 13.513 13.538  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA