Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (13.226-13.250)


  1.      dejáven  -vna -o prid., dejávnejši (ā) ki se tvorno ukvarja s kakim delom: dejaven človek; dejaven član organizacije / dejavno življenje / dejaven odnos med človekom in stvarnostjo; dejavno sodelovanje, sožitje med narodi dejávno prisl.: dejavno podpreti osvobodilno gibanje; dejavno posegati v razvoj dogodkov ♪
  2.      dejávnik  -a m (ȃ) raba narašča kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; faktor, činitelj: ekonomski, družbeni dejavnik; važen dejavnik v razvoju / publ. odgovorni dejavniki ♪
  3.      dejávnost  -i ž (ā) navadno s prilastkom delo, delanje, vezano na določeno področje: razširiti, razviti protiokupatorsko dejavnost; živahna diplomatska, politična dejavnost; razgibana kulturna dejavnost; podtalna dejavnost; vzgojna dejavnost šole; založniška dejavnost; dejavnost organizacij // nav. mn. panoga, področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa: gospodarske, negospodarske, storitvene dejavnosti; razvoj komunalnih dejavnosti služb, ki vzdržujejo osnovne materialne pogoje življenja v naselju / glavna, postranska dejavnost podjetja / opravljanje dejavnosti šivilje šiviljskega poklica ◊ ekon. terciarne dejavnosti promet, trgovina, bančništvo; šol. prostovoljne dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine ♪
  4.      déjnost  -i ž (ẹ̑) zastar. dejavnost, delovanje: opazovalna dejnost ♪
  5.      déjstven  -a -o prid. (ẹ̑) zastar. 1. dejanski, resničen, stvaren: poglobiti se v dejstveni svet okoli sebe 2. dejaven, tvoren: dejstvena moč ♪
  6.      déjstvenost  -i ž (ẹ̑) zastar. 1. resničnost, stvarnost: zgodovinska dejstvenost 2. dejavnost, tvornost: njegova razmišljanja so bila prava dejstvenost ♪
  7.      déjstvo  -a s (ẹ̑) kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo: dejstva pričajo proti njegovi trditvi; izkrivljati, ponarejati dejstva; upoštevali so samo dejstva; seznaniti koga z dejstvi / ekspr. omejiti se na gola, suha dejstva; navajal je le že znana zgodovinska dejstva / publ., z oslabljenim pomenom: bolezen se je izredno hitro širila, to dejstvo je oviralo učinkovito zatiranje; dejstvo, da je proizvodnja padla, kaže na resen položaj v tovarni ♦ jur. pravno dejstvo dogodek, ki ima pravne posledice // navadno v zvezi z izvršen kar je odločeno, opravljeno: o tem ne moremo več razpravljati, to je že izvršeno dejstvo // ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: motite se, to je dejstvo; dejstvo je, da se nanj ne moremo zanesti ● zamisel je postala dejstvo se je uresničila; postaviti koga pred (izvršeno) dejstvo seznaniti ga s stvarmi, ko so že odločene, izvršene ♪
  8.      dejstvováti  -újem nedov. (á ȗ) star. delovati: organizacija dobro dejstvuje / te besede so dejstvovale kot strela učinkovale dejstvujóč -a -e: dejstvujoče sile ♪
  9.      deka...  ali déka... in deka... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na deset: dekagram ♪
  10.      dekabríst  -a m (ȋ) pripadnik ruskega plemiškega gibanja proti carizmu ali udeleženec decembrske vstaje leta 1825: upor dekabristov ♪
  11.      dekabrístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na dekabriste: dekabristično gibanje ♪
  12.      dekabrístovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekabriste: dekabristovski upor ♪
  13.      dekáda  -e ž (ȃ) doba desetih časovnih enot, navadno dni: izdelati plan po dekadah in dnevih; tretja dekada v mesecu / prve dekade našega stoletja desetletja ◊ elektr. kondenzatorska dekada skupina desetih enakih kondenzatorjev, ki se morejo stopnjema vklapljati ali izklapljati; zgod. dekada teden v francoski revoluciji, ki je trajal deset dni ♪
  14.      dekáden  -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na dekado: dnevne, dekadne in mesečne planske naloge; dekadna poročila 2. mat. ki ima za osnovo število deset, desetiški: dekadni način štetja; dekadni sistem ◊ elektr. dekadni kondenzator kondenzator, ki ima več kondenzatorskih dekad ♪
  15.      dekadénca  -e ž (ẹ̑) 1. propad, propadanje, nazadovanje: nemoralnost in dekadenca; intelektualna dekadenca; dekadenca družbe, režima 2. lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem: francoska dekadenca; pesnik, predstavnik dekadence ♪
  16.      dekadènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. predstavnik dekadentne umetnosti: ta pesnik je bil dekadent 2. knjiž., ekspr. propadajoč, propadel človek: degeneriranci in dekadenti ♪
  17.      dekadénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dekadenco: dekadentni pojavi v kulturi; dekadentno plemstvo / pesniki dekadentne literarne smeri; dekadentna umetnost ♪
  18.      dekadéntski  in dekadêntski -a -o prid. (ẹ̄; ē) nanašajoč se na dekadente: dekadentski krožek / dekadentska književnost dekadentna ♪
  19.      dekalcinácija  -e ž (á) med. izguba, izgubljanje kalcija iz kosti, zob: dekalcinacija med nosečnostjo ♪
  20.      dekamerónski  -a -o prid. (ọ̑) tak kot v Boccacciovem Dekameronu: film je zgrajen po dekameronskem načinu pripovedovanja zgodbe ♪
  21.      dekapírati  -am nedov. in dov. (ȋ) metal. čistiti oksidno plast s kovine z luženjem: pred barvanjem se pločevina dekapira dekapíran -a -o: dekapirana pločevina ♪
  22.      dekarbonizácija  -e ž (á) metal. odstranitev, odvzem ogljika iz jekel in zlitin; razogljičenje: dekarbonizacija spojin ♪
  23.      dekarbonizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) metal. odstraniti, odvzeti ogljik iz jekel in zlitin; razogljičiti ♪
  24.      dekartelizácija  -e ž (á) v kapitalistični ekonomiki odprava, odpravljanje kartelov: izvesti dekartelizacijo; politika dekartelizacije industrijskih podjetij ♪
  25.      dekatírati  -am dov. in nedov. (ȋ) tekst. odvzeti tkanini lesk s paro ali z vročo vodo: dekatirati blago ♪

   13.101 13.126 13.151 13.176 13.201 13.226 13.251 13.276 13.301 13.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA