Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (12.838-12.862) 
- čreslén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čreslo: čreslena kopel / čresleno strojenje ♪
- črêslov tudi čréslov -a -o prid. (é; ẹ́) nanašajoč se na čreslo: čreslovo strojilo ♦ bot. čreslov cvet sluzasta gliva, ki tvori rumene krpaste prevleke po čreslu, Fuligo varians; kem. čreslova kislina organska kislina, ki se tvori med strojenjem ♪
- čreslovína -e ž (í) organska snov trpkega okusa, ki se uporablja zlasti za strojenje: pridobivati čreslovino ♪
- čréten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čret ali čreto: čretne loke ♪
- črevárna -e ž (ȃ) podjetje za obdelovanje in izdelovanje črev: črevarna je presegla proizvodni načrt // obrat za čiščenje črev: klavnica ima veliko črevarno ♪
- črévast -a -o prid. (ẹ́) zavit kot čreva: črevasti zavoji možganov; pren. govoril je dolge, črevaste stavke ♪
- črévce -a s (ẹ́) manjšalnica od črevo: drobna ptičja črevca ♦ bot. kurja črevca njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media ♪
- črevésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na črevo: črevesna sluznica, stena / črevesni katar; nevarnost črevesnih bolezni / črevesni paraziti ♦ anat. črevesne resice prstasti ali listasti izrastki črevesne sluznice; biol. črevesna flora črevesne bakterije ♪
- črevésje -a s (ẹ̑) črevo v celoti: črevesje pri človeku leži tesno zgubano; bolezni črevesja ♪
- črévje -a s (ẹ̄) star. črevesje: rana na črevju ♪
- črévnica -e ž (ẹ̑) anat. ploščata parna kost medenice za oporo črevesja: črevnica in sednica ♪
- črevó -ésa s, mn. čréva, za posamezne dele črevésa (ọ̑ ẹ̑) cevast prebavni organ v trebuhu: črevo se je pretrgalo; izprazniti črevo / mn.: kupil je suha čreva; delati klobase iz prašičjih črev; strune iz črev; pot se vleče kot (kurja) čreva zelo ♦ anat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; slepo črevo na enem koncu zaprt začetni del debelega črevesa; tanko črevo začetni, ožji del črevesa; bot. kurja čreva njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media ♪
- črevoškŕgar -ja m (ȓ) nav. mn., zool. majhne morske živali, ki imajo del črevesa prilagojen za dihanje, Enteropneusta ♪
- čríček -čka m (ȋ) zool. murnu podobna žuželka bledo rumenkaste barve, Oecanthus pellucens: črički čirikajo; v vinogradih so se začeli oglašati črički; čriček prepeva: čri čri čri // poljud. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: v mraku se oglasijo iz trave črički ♪
- čŕka -e ž (ŕ) 1. znak za glas: beseda ima tri črke; napisati črko a; vklesati črke v kamen; naslov je natisnjen z debelimi črkami; črne, zlate črke; razločne, velike črke; podpisal se je samo z začetnimi črkami svojega imena; zadnja črka abecede; tip črk / cirilske, latinske črke; pisane, tiskane črke; otrok pozna že vélike in male črke; črke za slepe / tiskarna je dobila novo garnituro črk; ulivanje črk ♦ tisk. krepka črka z debelimi potezami; kurzivna črka oblikovana postrani; svetla črka s tankimi potezami 2. ed., knjiž. kar predstavlja zunanjo stran povedanega: to je tuje duhu in črki mojega spisa; ni prevzel duha njegovih del, ampak samo njihovo črko / slepo se držati črke zakona ●
črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; ne smeš razumeti po črki dobesedno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu ♪
- čŕkar -ja m (ȓ) slabš. kdor se ukvarja s pisanjem, pisateljevanjem: jalova prizadevanja črkarjev ♪
- čŕkarski -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na črke ali črkopis: črkarski problemi ♦ lit. črkarska pravda spor zaradi črkopisa okoli leta 1830 ♪
- čŕkica -e ž (ŕ) manjšalnica od črka: delal je majhne okrogle črkice / ekspr. niti črkice mi ni sporočil prav nič ♪
- črko... ali čŕko... prvi del zloženk (ȓ) nanašajoč se na črko: črkolivar, črkoslikar, črkoslikarstvo ♪
- črkolívnica -e ž (ȋ) delavnica, obrat za ulivanje črk: dela v črkolivnici ♪
- črkopís -a m (ȋ) sistem črk, črke: črkopis naših protestantov je bohoričica; češki črkopis ♪
- črkopísen -sna -o (ȋ) pridevnik od črkopis: rešiti črkopisno vprašanje ♪
- čŕkoslikár -ja m (ȓ-á) kdor se poklicno ukvarja s slikanjem črk, napisov: črkoslikarji in pleskarji ♪
- črkostávec -vca m (ȃ) kdor iz črk sestavlja stavek za tiskanje; stavec: črkostavci in tiskarji ♪
- črkoválen -lna -o prid. (ȃ) šol., v zvezi črkovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej imenujejo posamezne črke, nato pa vežejo v besedo ♪
12.713 12.738 12.763 12.788 12.813 12.838 12.863 12.888 12.913 12.938