Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (12.688-12.712)



  1.      čézinčéz  in čéz in čéz prisl. (ẹ̑-ẹ̑) 1. izraža razprostranjenost po vsej površini: oblaki preprežejo nebo čezinčez; jezero je čezinčez zamrznilo; materin čezinčez nagubani obraz 2. izraža zvrhano mero: škaf je čezinčez poln / čezinčez je zadolžen ● ekspr. zdaj te imam pa čezinčez dovolj naveličan sem te, odveč si mi
  2.      čezméjen  -jna -o prid. (ẹ̄) ki gre, poteka čez mejo: čezmejni promet // redko ki je onstran državne meje; zamejski: čezmejni Slovenci
  3.      čezméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki presega določeno, običajno mero: čezmerne obresti; čezmerna proizvodnja; čezmerno izkoriščanje gozdov ♦ biol. čezmerno razmnoževanje razmnoževanje, ki ni v skladu z možnostmi za preživljanje 2. ki je, nastopa v preveliki meri: čezmerna radovednost; utrujen od čezmernega dela; čezmerno sončenje je škodljivo; posledice čezmernega uživanja alkohola čezmérno prisl.: čezmerno popivati; čezmerno je zaposlen
  4.      čezmôrski  -a -o prid. (ó) 1. ki je onstran morja: osvajanje čezmorskega sveta; naši izseljenci v čezmorskih državah; čezmorska tržišča 2. ki poteka ali se giblje z ene strani morja na drugo: čezmorski promet; čezmorska ladja / čezmorska potovanja
  5.      čezróbnik  -a m (ọ̑) teh. tipka na pisalnem stroju, ki omogoča tipkanje čez določen rob
  6.      čežín  -a m () star. ministrantski zvonček: ministrant pozvončklja s čežinom
  7.      číba  -e ž () nar., ljubk. kokoš: naše čibe pridno nesejo / pri klicanju (perutnine) čiba, na, na, čiba
  8.      číbka  -e ž () manjšalnica od čiba: petelinček in čibka
  9.      čìč  číča m ( í) nar. sedenje: čič za pečjo ∙ preg. čič ne da nič, stalo pa malo počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja
  10.      číča  -e m () v južnoslovanskem okolju starejši znan moški; stric: čiča Jovan / stari čiča je še dolgo gledal za sinom
  11.      číčkati  -am nedov. in dov. () otr. sedeti: lepo čičkaj pa pridna bodi / ekspr. imenitno boste čičkali v tem naslanjaču číčkati se dov. sesti: čičkaj se
  12.      číčki  -a -o prid. () nanašajoč se na Čiče: čički dialekt / čičko ozemlje
  13.      čífutski  -a -o prid. () slabš. židovski: umazana čifutska krčma; čifutska sinagoga / značilen čifutski obraz
  14.      čígar  zaim. neskl. () izraža lastnino posamezne moške osebe, na katero se nanaša: kmet, čigar hiša je zgorela; sosed, na čigar pomoč se zanaša // neustalj. izraža pripadnost stvarnemu ali pojmovnemu imenu moškega ali srednjega spola; katerega: kostanj, čigar senca ga je prikrivala; stvarstvo, čigar središče je luč
  15.      čigáv  -a -o zaim. (á) vprašuje po pripadnosti ali izvoru: čigava roka je to? čigave so te besede? na čigavi njivi ni plevela? / vedel je, čigav glas je bil; ne vem, ali je to tvoje ali čigavo / čigav si, mali? iz katere družine; kako se pišeš?
  16.      čìh  medm. () posnema glas pri kihanju: pogleda v sonce in čih!
  17.      číj  -a -e zaim. () zastar. 1. kateri: pesniki, čijih talent 2. čigav: Čija zemlja ta? Čigavi mi smo? (A. Aškerc)
  18.      čík  -a m () 1. kos zvitega tobaka za žvečenje: odgrizniti, žvečiti čik 2. pog. ostanek dogorele cigarete ali cigare; ogorek: pohoditi, ugasniti čik; stikati po tleh za čiki // ekspr. cigareta: danes nisem pokadil niti (enega) čika 3. žarg. negativna ocena (v šoli): ob konferenci sem imel tri čike ● pog. padel je kot čik zelo močno, trdo; neskl. pril.: pog. čik gumi žvečilni gumi
  19.      číkar  -ja m () 1. kdor žveči tobak: kadilci in čikarji; navdušen čikar; kašlja in pljuva kot čikar // pog. kdor veliko kadi: to je hud čikar 2. žarg. učenec z negativnimi ocenami: pred konferenco bodo vprašani še vsi čikarji
  20.      číkast  -a -o prid. () umazan od čikanja: čikasta slina; čikasta usta
  21.      číl  -a -o prid. ( í) raba peša krepek, čvrst, svež: starec je še vzravnan in čil; čuti se čilega; ostal je do konca telesno in duševno čil / čil konj / čil glas / ekspr. ste vsi čili in zdravi?
  22.      čílski  -a -o prid. () nanašajoč se na Čile: čilsko pristanišče ♦ agr. čilski soliter dušičnato umetno gnojilo
  23.      čím  in čim vez. () v primerjalnih odvisnih stavkih, s primernikom za izražanje sorazmernosti z dejanjem nadrednega stavka: čim nižje sva prihajala, tem bolj je bilo vroče; čim bolj ga opazuje, tem manj mu je všeč; čim prej, tem bolje
  24.      čimpréjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) kar se da hiter, kar najhitrejši: prizadevanje za čimprejšnji podpis pogodbe; potreben čimprejšnje pomoči
  25.      čímža  -e ž () 1. kem. raztopina kovinskih soli, ki kemično veže barvila na vlakna: pred barvanjem namočiti blago v čimži 2. usnj. raztopina encimov, v kateri se mehčajo kože pred strojenjem

   12.563 12.588 12.613 12.638 12.663 12.688 12.713 12.738 12.763 12.788  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA