Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (12.551-12.575)


  1.      čebúlica  -e [tudi čǝb] ž (ú) 1. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti: tulipanova, zvončkova čebulica; čebulice lilij 2. manjšalnica od čebula: zreži drobno čebulico in dva korenčka ◊ anat. dlačna, lasna čebulica debeli del korena dlake, lasu; bot. dvolistna morska čebulica zgodnja pomladanska cvetlica z modrimi cveti, Scilla bifolia; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea ♪
  2.      čebúlnica  -e [tudi čǝb] ž (ȗ) nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima v zemlji čebulico: goji tulipane, narcise in druge čebulnice ♪
  3.      čéčica  in čêčica -e ž (ẹ̄; é) manjšalnica od čeča: bledične čečice z modrimi očmi / igra se z lesenimi čečicami ♪
  4.      čečkáč  -a [čǝč] m (á) ekspr. kdor nerazločno, grdo piše: kateri čečkač je napisal to nalogo / slabš. časopisni čečkač člankar, pisec ♪
  5.      čečkaríja  -e [čǝč] ž (ȋ) slabš. nerazločno, grdo napisano besedilo: te čečkarije ne morem brati // literarno delo, sestavek brez vrednosti: po njegovi sodbi je ta pesem navadna čečkarija ♪
  6.      čečkáti  -ám [čǝč] nedov. (á ȃ) 1. delati črte brez pravega namena: otroci čečkajo po stenah 2. slabš. nerazločno, grdo pisati: ne čečkaj, piši lepo; nekateri učenci zelo čečkajo // sestavljati, pisati: kdo neki čečka te članke ♪
  7.      čedájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Čedad: čedajska cerkev ◊ lit. čedajski evangeliar in Čedajski evangeliar zapisi germanskih in slovanskih, večinoma slovenskih osebnih imen v 9. in 10. stoletju v latinskem evangeliarju; čedajski rokopis in Čedajski rokopis zapisi ustanovnih maš Marijine bratovščine v Černjeji v Beneški Sloveniji s konca 15. stoletja ♪
  8.      čedálje  prisl. (á) s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: naši sosedje se čedalje bolj razburjajo; grmi čedalje močneje; čedalje več ljudi je; čedalje manj se mu toži po domu ♦ muz. čedalje močneje označba za jakost izvajanja crescendo ♪
  9.      čédnost  -i ž (ẹ́) 1. raba peša dobra lastnost, krepost: bila je znana po čednosti in poštenosti; vsi so ga spoštovali zaradi njegovih čednosti; ekspr. hinavščino zavija v plašč čednosti ∙ preg. skromnost je lepa čednost // star. poštenost, neoporečnost: vsem je znana čednost njegovih poslov 2. star. odlika, vrlina: izvirnost je poglavitna čednost pisatelja 3. zastar. čistoča: zelo skrbijo za čednost v hiši ♪
  10.      čédnostnost  -i ž (ẹ́) raba peša krepostnost: njegova zlagana čednostnost ♪
  11.      čédrica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od čedra: prižgati si čedrico ♪
  12.      čèh  čêha m (ȅ é) nar. vzhodno fant, deček: puže in čehi se že zbirajo ♪
  13.      čéhovski  -a -o prid. (ẹ̑) značilen za Čehova: čehovska melanholija; povest je tipično čehovska / čehovske komedije ♪
  14.      čék  -a m (ẹ̑) nakaznica z nalogom, ki ga da imetnik bančnega računa banki za izplačilo ali prenos določene vsote: izplačati, podpisati, preklicati, unovčiti ček; plačati s čeki; ček za petdeset dolarjev ♦ fin. barirani ček; gotovinski ček izplačljiv v gotovini; potovalni ček s katerim je mogoče dvigati gotovino pri različnih bankah ♪
  15.      čéka  -e ž (ẹ̑) zgod., kratica izredna komisija za boj proti kontrarevoluciji in špekulaciji v Sovjetski Rusiji od leta 1917 do 1922: ustanoviti čeko / čeka ga je aretirala čekisti ♪
  16.      čêkelj  -klja m (é) redko podočnik pri prašiču; čekan ♪
  17.      čekóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na ček: čekovni odrezek; čekovna golica; čekovna knjižica sešitek čekovnih golic ◊ fin. čekovni račun bančni račun, s katerega imetjem razpolaga lastnik s čeki; jur. čekovno pravo predpisi za poslovanje s čeki ♪
  18.      čekóvnopráven  -vna -o prid. (ọ̄-ā) nanašajoč se na čekovno pravo: čekovnopravno razmerje ♪
  19.      čeláda  -e ž (ȃ) 1. zaščitno pokrivalo, navadno kovinsko: povezniti si čelado na glavo; jeklena, usnjena, železna čelada; gasilska, tropska, vojaška čelada; čelade za motoriste / iz mraka so se pokazale svetle čelade ljudje v čeladah ∙ publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav 2. ekspr. glava: pazi, da je ne dobiš po čeladi ♪
  20.      čeládar  -ja m (ȃ) 1. ekspr. vojak s čelado: za tankom se je peljalo pet kamionov čeladarjev 2. izdelovalec čelad ♪
  21.      čeláren  -rna -o prid. (ā) nar. nenavaden, skrivnosten, čuden: imel sem mešan, čelaren občutek; čelarna prikazen // nar. vzhodno zvijačen, varljiv: čelarni svet ♪
  22.      čelàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima široko, veliko čelo: čelat, dolgolas in suh fant; čelata glava ♪
  23.      čêlce  -a s (ē) ekspr. manjšalnica od čêlo: poljubila je otroka na čelce; belo, gladko čelce ♪
  24.      čêlček  -čka m (ē) ekspr. manjšalnica od čelce: izpod drobnega čelčka je pokukalo dvoje črnih očesc ♪
  25.      čêlen  -lna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na čelo: čelne gube; čelna kost; vnetje čelne votline / čelni vodja je dal povelje za umik / čelna deska postelje; čelna stran panja, hiše ◊ aer. čelni veter veter, ki piha pravokotno na čelo vozila; geogr. čelna morena nasutina ledenika ob njegovem spodnjem koncu; teh. čelna ploskev ploskev, ki je pravokotna na vzdolžno os predmeta; urb. čelna postaja postaja, ki stoji pravokotno na smer tirov čêlno prisl.: čelno napasti sovražnika ♪

   12.426 12.451 12.476 12.501 12.526 12.551 12.576 12.601 12.626 12.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA