Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (12.363-12.387)


  1.      crédo  tudi krédo -a [kre-] m (ẹ̑) 1. rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Credo: duhovnik moli credo ∙ prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno 2. knjiž., navadno s prilastkom načela, nazori, prepričanje: izpovedati svoj življenjski credo / estetski, politični, umetniški credo ♪
  2.      crescéndo  [krešendo] prisl. (ẹ̑) muz., označba za jakost izvajanja čedalje močneje: igrati crescendo crescéndo -a m postopno naraščanje jakosti: njen glas se odlikuje v crescendih; pren. oglušljivi crescendo siren; crescendo čustev, dogodkov ♪
  3.      cŕka  -e ž (r̄) pog. 1. poginula žival: kam naj zakopljem to crko? // onemogla, zanemarjena žival: moj konjiček je proti tvojemu prava crka; krmežljava crka 2. nizko slaboten, šibek, onemogel človek: si pa tudi crka, če tega ne moreš narediti / kot psovka molči, ti crka stara ♪
  4.      cŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) pog. poginjati: konji crkajo ∙ pog. v španoviji še pes crka od družabništva ni koristi // nizko umirati: rajši se zdajle stegnem, kakor pa da takole počasi crkam ♪
  5.      crkávati  -am nedov. (ȃ) 1. pog. poginjati: krava crkava // nizko umirati: ljudje so crkavali od gladu 2. nizko živeti v zelo slabih razmerah: crkaval je v vlažnem kletnem stanovanju ♪
  6.      cŕkel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) pog. poginul: crkla mačka / ekspr. na pol crklo kljuse onemoglo, zanemarjeno ♪
  7.      crkljáti  -ám nedov. (á ȃ) pog. pretirano negovati, razvajati: crkljati otroke / ekspr. saj ni bolan, samo crklja se // ljubkovati, božati: vzame otročička v naročje in ga crklja; rada se crklja pri mami ♪
  8.      cŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) pog. 1. poginiti: svinja mu je crknila ∙ pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi // nizko umreti: če crknem jaz, crkni še ti! pognal te bo na cesto, da boš crknil v kakšnem jarku 2. nehati delovati, odpovedati: avto, motor, radio crkne; zdaj je pa še elektrika crknila cŕknjen -a -o: crknjen konj ∙ pog., ekspr. delal sem, da sem čisto crknjen zelo utrujen, zdelan ♪
  9.      cromagnonec  ipd. gl. kromanjonec ipd. ♪
  10.      cross-country  -ja [króskántri] m (ọ̑-ȃ) šport. tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros: gojiti cross-country; tekmovanje v cross-countryju ♪
  11.      cúcek  -cka m (ȗ) 1. slabš. majhen, zanikrn pes: cucek bevska; garjav, pocesten cucek; moker kakor cucek zelo; stoji pred njim kakor polit cucek boječe, preplašeno; trese se kot cucek zelo / kot kletvica da bi te cucek! // pes sploh: nekega cucka je lovil 2. nizko pohleven, bojazljiv človek: dela z vami, kar hoče, ker ste taki cucki / kot psovka z besedo na dan, ti cucek ♪
  12.      cúcelj  -clja m (ú) gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: navaditi se na cucelj; otrok pije iz stekleničke s cucljem / pog. vleči cucelj sesati cucelj ali piti po njem; ovčko so vzredili po cuclju vzredili so jo tako, da so ji dajali piti iz stekleničke s cucljem ♪
  13.      cúceljček  -čka [cǝl] m (ȗ) manjšalnica od cucelj ♪
  14.      cúckovec  -vca m (ȗ) nar., slabš. zelo kislo, slabo vino: To sami veste, da je prva kranjska novina z večine cuckovec, ki človeka strese (J. Trdina) ♪
  15.      cucorámo  prisl. (ȃ) nar. dolenjsko, navadno pri prenašanju človeka na hrbtu ali na plečih; štuporamo: nesti otroka cucoramo ♪
  16.      cúkati  -am nedov. (ú ȗ) pog. 1. sunkoma potegovati: cuka ga za lase, rokav; cukati za vajeti / ona me pri česanju tako cuka / cukati nitke iz blaga puliti, vleči 2. brezoseb. imeti sunkovite bolečine; kljuvati, trgati: cuka me v rami 3. ekspr. piti (alkoholne pijače): kupil je sod vina in zdaj ga cuka / rad ga cuka ● pog. motor cuka ne teče gladko, se zaustavlja; žarg. riba cuka prijema; pog. otroci se cukajo za bonbone pulijo, prerivajo; pog. rad se cuka z otroki za šalo ruje ♪
  17.      cúker  -kra m (ú) ed., pog. sladkor: s cukrom potresena potica; te hruške so sladke kakor cuker; taka je kakor iz cukra nežne, bele kože ∙ ekspr. sam med in cuker ga je je pretirano vljuden, ljubezniv; ekspr. kaj bo ta dež, saj nisem iz cukra občutljiv, pomehkužen // tudi mn. bonbon: punčka, hočeš cukra? dal mu je pest cukrov ♪
  18.      cúkniti  -em dov. (ú ȗ) pog. 1. sunkoma potegniti: konj je cuknil, toda voz se ni premaknil; cukniti koga za rokav 2. ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): cukni malo žganja, ker si vroč ♪
  19.      cukrárna  -e ž (ȃ) 1. star. tovarna sladkorja: delavci v cukrarni 2. poslopje opuščene tovarne sladkorja v Ljubljani: Kette in Murn sta umrla v stari cukrarni ♪
  20.      cukrárnar  -ja m (ȃ) 1. star. lastnik tovarne sladkorja: bogat cukrarnar 2. nekdaj stanovalec opuščene tovarne sladkorja v Ljubljani ♪
  21.      cúkrček  -čka m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od cuker: a) le priden bodi, dobiš cukrčka; mentolni cukrčki; kot cukrček je ljubka, mikavna / ljubk. ti moj cukrček b) s cukrčkom potresena potička ♪
  22.      cukrén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. pog. ki je iz sladkorja: torta je okrašena s cukrenimi rožami // ki vsebuje sladkor; sladek, sladkan: zrele, cukrene fige; cukrena voda; cukreno pecivo 2. ekspr. pretirano prijazen, vljuden: ženska je bila vsa cukrena / cukrene besede cukréno prisl.: cukreno govoriti ♪
  23.      cukrenína  -e ž (í) star. sladkarija: ves zamaknjen je gledal pisano cukrenino ♪
  24.      cukrénka  -e ž (ẹ̄) redko kar je sladko: sedeli so pod hruško cukrenko; hraniti ga z mlekom in cukrenko sladkorno vodo ♪
  25.      cúla  -e ž (ú) kos blaga ali ruta z zavozlanimi ogli, ki se rabi za prenašanje: v culi je nosil kos kruha in sir / povezati obleko v culo; popotna cula; cula perila ∙ ekspr. če nočeš ubogati, kar poveži culo pojdi, odidi ♪

   12.238 12.263 12.288 12.313 12.338 12.363 12.388 12.413 12.438 12.463  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA