Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (12.251-12.275)
- ciprésov -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cipreso: cipresov les / cipresov gaj ♪
- cíprje -a s (ȋ) bot., navadno v zvezi ozkolistno ciprje visoka rastlina gozdnih posek s suličastimi listi in temno rdečimi cveti, Chamaenerion angustifolium: razsežne poseke je pregrnilo visoko rdeče ciprje ♪
- cíprski -a -o prid. (í) nanašajoč se na Ciper: ciprski politični problemi / ciprsko vino ♦ zool. ciprska čebela čebela rumene barve, Apis mellifica cypria ♪
- círculus vitiósus círculusa vitiósusa [cirkulus viciozus] m (ȋ-ọ̑) knjiž. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke, začarani krog: izmotati se iz circulusa vitiosusa; brezupen circulus vitiosus ♪
- cirílica -e ž (ȋ) 1. pisava vzhodnih in dela južnih Slovanov: knjiga je tiskana v cirilici; pisana cirilica dela učencem težave 2. pog., slabš. srbskohrvatski jezik, srbohrvaščina: klel je v cirilici ♪
- cirílmetódijski -a -o prid. (ȋ-ọ́) nanašajoč se na slovanska apostola Cirila in Metoda: cirilmetodijske ideje / cirilmetodijske šole nekdaj šole, ki jih je ustanavljala narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda; cirilmetodijsko obdobje druga polovica 9. stoletja / Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov ♪
- cirílmetódovec -vca m (ȋ-ọ̑) član Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov ♪
- cirílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cirilico: cirilske črke; cirilska pisava / cerkvenoslovanski cirilski spomeniki ♪
- církas -a m (ȋ) tekst. vezava, ki daje tkanini poševne črte: tkati v cirkasu // tkanina, navadno volnena, v tej vezavi ♪
- cirkón tudi zirkón -a m (ọ̑) poldrag kamen modro zelene barve: prstan s cirkonom ♦ min. rudnina cirkonijev silikat ♪
- cirkulácija -e ž (á) krožno gibanje, obtok: pospešiti cirkulacijo krvi / hitra cirkulacija zraka; karta o vodni cirkulaciji Sredozemskega morja ♦ ekon. cirkulacija denarja obtok denarja ♪
- cirkulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cirkulacijo: cirkulacijski proces; cirkulacijske motnje ♦ strojn. cirkulacijsko mazanje mazanje, pri katerem kroži olje iz zbiralnika v ležaj in nazaj ♪
- cirkuláren -rna -o prid. (ȃ) ki cirkulira, kroži, krožen: pošiljati svojim strankam cirkularna pisma ◊ les. cirkularna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; krožna žaga ♪
- cirkulárka -e ž (ȃ) stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo, krožna žaga: obrezovati deske s cirkularko / po okoliških vaseh žaga drva s cirkularko; jermen za cirkularko ♪
- cirkumflektírati -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. izgovoriti padajoče intonirano: nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo // zaznamovati s cirkumfleksom: cirkumflektirati črko cirkumflektíran -a -o: cirkumflektiran samoglasnik ♪
- cirkumpoláren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na področje okrog (zemeljskega) pola: cirkumpolarne opazovalne postaje ♦ astr. cirkumpolarna zvezda zvezda, ki opravi vso svojo vsakodnevno krožno pot okrog nebesnega pola nad obzorjem ♪
- církus -a m (ȋ) 1. potujoče zabavišče z akrobati, šaljivci in dresiranimi živalmi: v mesto je prišel slaven cirkus; direktor cirkusa // prostor z napravami za cirkuške predstave, navadno pod šotorom: iti v cirkus / na travniku postavljajo cirkus // cirkuška predstava: videti cirkus 2. pog., ekspr. sitnost, hrup, zmeda: s teboj je zmeraj cirkus; kaj je treba tega cirkusa ∙ ekspr. ne delaj, ne zganjaj cirkusa! ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem 3. pri starih Rimljanih stavba s sedeži in z areno za tekmovanje ♪
- církuški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cirkus: cirkuški artisti in glumači; cirkuški ljudje; bil je cirkuški jahač / cirkuški voz; cirkuška arena / cirkuška predstava, točka // slabš. tak kot pri cirkuških ljudeh: čisto cirkuškega vedenja je ♪
- ciróza -e ž (ọ̑) med. bolezen zaradi skrčenja in otrditve notranjega organa: ciroza jeter ♪
- cís -a m, tudi neskl. (ȋ) muz. za polton zvišani ton c: začni s cisom; neskl. pril.: Cis-dur durov tonovski način s sedmimi višaji; skladba v cis-molu ♪
- cisalpínski -a -o prid. (ȋ) ki je na južni strani Alp: cisalpinski predel ♪
- císta -e ž (ȋ) 1. med. mehurjasta tvorba s posebno steno in tekočo vsebino: operirati cisto; cista na jajčniku 2. biol. trden ovoj, s katerim se v neugodnih življenjskih razmerah obdajo nižje razviti organizmi: nekatere alge se obdajo s cistami 3. arheol. bronasta posoda valjaste oblike za shranjevanje dragocenosti ♪
- cistêrca -e ž (ȇ) knjiž. samostan cistercijanskega reda: stiška cisterca ♪
- cistêrna -e ž (ȇ) 1. velika valjasta posoda za shranjevanje tekočin: cisterna pušča; prevažati v cisternah; vlak s cisternami bencina; cisterna za vino, mleko // vozilo z vgrajeno tako posodo: cisterna vozi vodo od hiše do hiše; avtomobilska, železniška cisterna; ladja cisterna; tovornjak cisterna 2. velik vodni zbiralnik, vodnjak: cisterna s kapnico; cisterna s kapaciteto sto tisoč litrov ♪
- cístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na cista 1: cistična tvorba / cistična ledvica ♪
12.126 12.151 12.176 12.201 12.226 12.251 12.276 12.301 12.326 12.351