Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (1.213-1.237)


  1.      dejánstvenost  -i ž (ȃ) knjiž. 1. resničnost, stvarnost: prikazovanje gole dejanstvenosti; zgodovinska dejanstvenost 2. redko dejavnost: književna dejanstvenost ♪
  2.      dejánstvo  -a s (ȃ) star. resničnost, stvarnost: imel je več sreče v mislih kot v dejanstvu / prehod iz enega dejanstva v drugo ♪
  3.      dejstvovánje  -a s (ȃ) glagolnik od dejstvovati: vse svoje dejstvovanje je usmeril k najvišjemu cilju; poklicno dejstvovanje / dejstvovanje narave učinkovanje ♪
  4.      dekàn  in dekán -ána m (ȁ á; ȃ) 1. predstojnik fakultete: voliti dekana; dekan filozofske fakultete 2. predstojnik dekanije: župan in dekan sta bila v mestecu najvažnejši osebi ♦ rel. stolni dekan kanonik, za stopnjo nižji od prošta ♪
  5.      dekanát  -a m (ȃ) 1. urad predstojništva fakultete: oddati prijavnico na dekanatu / dekanat medicinske fakultete predstojništvo 2. zastar. dekanija: nadškofijo so razdelili na dekanate ♪
  6.      dekanátski  -a -o (ȃ) pridevnik od dekanat: dekanatska pisarna ♪
  7.      dekánica  -e ž (ȃ) predstojnica fakultete: fakulteto zastopa dekanica ♪
  8.      dekaníja  -e ž (ȋ) upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več župnij: konferenca vseh župnikov iz dekanije ♪
  9.      dekaníjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekanijo: dekanijski urad; dekanijska cerkev / dekanijska konferenca ♪
  10.      dekánka  -e ž (ȃ) agr. zelo debela, okusna hruška: prodajati dekanke / julijska dekanka ♪
  11.      dekanovánje  -a s (ȃ) opravljanje dekanskih poslov: dolgoletno dekanovanje ♪
  12.      dekánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dekane: opravljati dekanske posle / po več letih župnikovanja je dosegel dekansko čast ♪
  13.      dekánstvo  -a s (ȃ) naslov, dejavnost dekanov: zaradi bolezni ni hotel prevzeti dekanstva ♪
  14.      dekantíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dekantirati ♪
  15.      dekantírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. odlivati bistro tekočino z usedline ♪
  16.      deklamíranje  -a s (ȋ) glagolnik od deklamirati: deklamiranje prve kitice mu je delalo težave / gostobesedno deklamiranje ♪
  17.      deklamovánka  -e ž (á) knjiž. pesem, namenjena za deklamiranje: deklamovanka in hejslovanska budnica ♪
  18.      deklaránt  -a m (ā á) kdor poda, predloži deklaracijo: podpisani deklaranti / carinski deklarant uslužbenec v podjetju, ki sestavlja carinske deklaracije ♪
  19.      deklasíranec  -nca m (ȋ) 1. deklasiran človek: plemiški deklasiranec; socialni deklasiranec 2. ekspr. moralno propadel človek: zablodil je med deklasirance londonskega predmestja ♪
  20.      deklasíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost deklasiranega: družbena deklasiranost intelektualcev ♪
  21.      dekličevánje  -a s (ȃ) knjiž. udeleževanje v družabnem življenju deklet na vasi: mladi vdovi so očitali dekličevanje ♪
  22.      dekliníranje  -a s (ȋ) glagolnik od deklinirati: dekliniranje zaimkov ♪
  23.      dekodíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dekodirati: dekodiranje signalov; naprava za dekodiranje ● knjiž. dekodiranje besedila razumevanje, dojemanje njegovega pomena, vsebine ♪
  24.      dekoríranje  -a s (ȋ) glagolnik od dekorirati: ukvarjati se z dekoriranjem; dekoriranje sten ♪
  25.      dekretíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dekretirati: mislil je, da lahko naloge reši le z dekretiranjem; administrativno, birokratsko dekretiranje ♪

   1.088 1.113 1.138 1.163 1.188 1.213 1.238 1.263 1.288 1.313  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA