Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (11.963-11.987) 
- cájnati -am nedov. (ȃ) metal., nekdaj kovati v tanke železne palice ♪
- cájnica -e ž (ȃ) manjšalnica od cajna: cajnica hrušk ♪
- calvádos in calvadós -a [ka-] m (ȃ; ọ̑) francoska žgana pijača iz jabolk: steklenica calvadosa ♪
- cámar -ja m (ā) nar. ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug: Karničniki so pripravljali velikansko svatbo .. camar je navabil skoraj sto parov svatov (Prežihov) ♪
- camáriti -im nedov. (á ȃ) nar., v zvezi z dež z vso silo padati, liti: Dež je camaril brez prestanka (F. Bevk) ♪
- camping in kámping -a [prva oblika kêm- tudi kám-] m (ȇ; ȃ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: urediti camping // bivanje, taborjenje na takem prostoru: iti na camping; oprema za camping; neskl. pril.: camping prostor; camping oprema ♪
- cápa -e ž (á) 1. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka; cunja: krpati cape; oblečen je v umazane cape // ekspr. obleka sploh: kar naprej si kupuje cape; čisto nora je na pisane cape 2. slabš., redko kos izrabljenega blaga: s capo pokrit cekar; nerabne cape 3. ekspr. neodločen, omahljiv človek: ti nisi mož, ti si capa ♪
- cápast -a -o prid. (á) slabš. raztrgan, razcapan: capast berač; capasta suknja / capasti oblaki ♪
- cápica -e ž (á) manjšalnica od capa: oblečena v poletne capice; pisana capica / srajco je raztrgal na drobne capice ♪
- capín -a m (ȋ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ta fant je pa res capin; ogoljufal me je ta capin / kot psovka ti capin nesramni // postopač, potepuh, berač: ušiv capin; tak je kot kak capin / preobleci se, da ne boš tak capin ♪
- capínček -čka m (ȋ) ljubk. manjšalnica od capin: ti poredni capinček ♪
- capínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na capine: capinsko življenje / ti seme capinsko ♪
- capkáti -ám in cápkati -am nedov. (á ȃ; ȃ) redko capljati: fantiček capka okrog hiše ♪
- capljáč -a m (á) 1. ekspr. kdor koga ali kaj posnema: Cankarjevi capljači 2. igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: možicelj capljač ♪
- capríccio -a [kapričo] m (ȋ) muz. instrumentalna skladba šegavega značaja: Italijanski capriccio Čajkovskega ♪
- cár -ja m (ȃ) 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladar: ruski car; srbski car Dušan / star. beli car ruski 2. star. cesar: francoski, turški car / pesn. pridi, pridi, višine car [sonce], med svoje služabnice zveste (O. Župančič) ● žarg., šol. zeleni car študent višjega letnika, ki vodi šaljivi obred sprejemanja brucov v študentovsko skupnost ♪
- caravélla -e [karavela] ž (ẹ̑) francosko reakcijsko potniško letalo za srednje proge: tovarna Sud Aviation izdeluje nov tip caravelle ♪
- cárica tudi caríca -e ž (ȃ; í) 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladarica: carica Katarina 2. carjeva žena ♪
- carína -e ž (ȋ) 1. davek na uvoženo ali izvoženo blago: plačati, zvišati carino; visoka carina; carine prosto blago / izvozna, uvozna carina ♦ ekon. prohibitivna carina tako visoka, da onemogoči uvoz ali izvoz določenega blaga; zaščitna carina predpisana zaradi zaščite domačih proizvodov 2. državni organ, ki opravlja carinske posle: pri carini je v službi // pog. carinarnica: pregled prtljage na carini; blago že dolgo leži na carini ♪
- carinárnica -e ž (ȃ) urad za carinjenje: carinarnica v Sežani // stavba tega urada: sezidali so novo carinarnico ♪
- carínik -a m (ȋ) uslužbenec, ki carini: carinik pregleduje prtljago; pristaniški cariniki ♪
- carínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na carino: izdali so nove carinske predpise; carinske olajšave; carinska politika; carinska tarifa; carinsko blago / začel se je carinski pregled; carinska pošta; carinsko območje ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; carinska deklaracija pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; carinska unija sporazum držav o ustanovitvi skupnega carinskega območja ♪
- carínstvo -a s (ȋ) redko kar se nanaša na carino ♪
- carístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na carizem: caristični režim; caristično zatiranje // redko carski: caristična Rusija ♪
- carováti -újem nedov. (á ȗ) redko biti car, vladati kot car: takrat je v Rusiji caroval Aleksander I. // iron. gospodovati, vladati: v hiši je carovala žena / v politiki je carovala demagogija ♪
11.838 11.863 11.888 11.913 11.938 11.963 11.988 12.013 12.038 12.063