Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (11.901-11.925)
- burét -a m (ẹ̑) tekst. preja iz kratkih izčesanih vlaken naravne svile: presti buret // hrapava tkanina iz te preje: poletni kostim iz bureta; neskl. pril.: buret svila ♪
- burgúndski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Burgundijo: burgundsko vino ◊ agr. burgundska brozga škropivo iz modre galice in sode ♪
- búriti -im nedov. (ū ȗ) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti // vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha 2. nepreh., redko razburjeno se premikati, divjati: buril je po sobi z nožem; pren. po žilah mu buri uporna kri; strast buri po človeku; življenje je še burilo v njem ♪
- búrja -e ž (ú) 1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvižga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja življenja 2. ekspr. razburjenje, vznemirjenje: kaj mu je, da je s tako burjo odšel; izjava je povzročila dosti burje 3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja; burja burjasta 4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč ♪
- búrjast -a -o prid. (ú) 1. nagel, vihrav v ravnanju: ne bodi tako burjast! burjasta ženska; ekspr. burja burjasta 2. poln burje, vetroven: burjasta zima búrjasto prisl.: ukrenite vendar kaj, je vzkliknil burjasto ♪
- burjáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr., redko hitro, vihravo iti, hoditi: planil je pokonci in burjal k sosedu; kam burjaš? ♪
- búrjica -e ž (ú) ekspr. manjšalnica od burja: lahna burjica piha ♪
- búrka -e ž (ȗ) 1. nav. mn. norčavo vedenje ali govorjenje: izmišljati si burke; predpustne, razposajene burke / pustimo burke! začnimo (govoriti, ravnati) resno; uganjati, zbijati, zganjati burke ∙ burke briti iz vsega, z revežem norčevati se, šaliti se 2. lit. dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: gledati, igrati burko; burka v enem dejanju ♪
- burkáč -a m (á) ekspr. kdor (rad) uganja burke; burkež: znan kot širokoustnež in burkač // kdor poklicno zabava gledalce z burkami: nastop burkačev v cirkusu ♪
- búrkast -a -o prid. (ȗ) ki (rad) uganja burke: burkast godec // poln burk, šal: burkasti prizori; njegovo življenje je bilo burkasto búrkasto prisl.: burkasto poskakovati ♪
- burkáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na burkače ali burko: burkaška maska; zabavajo ga burkaške predstave / burkaška komedija ♪
- burkáštvo -a s (ȃ) slabš. norčije, groba norčavost: uganjati bedasto burkaštvo; igra je prešla v burkaštvo ♪
- búrkati -am nedov. (ȗ) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: burja burka morje // vznemirjati, razvnemati: viharna čustva ga burkajo / ne burkaj ji srca 2. nepreh., redko nemirno se zaganjati, pljuskati: vino burka iz steklenice; pren. strast burka v njem; žalost je burkala v srcu ♪
- búrkež -a m (ȗ) kdor (rad) uganja burke: bil je nabrit burkež; ekspr. ti si mi burkež // kdor poklicno zabava gledalce z burkami: nastopati kot burkež ♪
- búrkle -kel ž mn. (ȗ) orodje za premikanje loncev v kmečki peči: z burklami popravljati ogenj v peči; ropotala je po peči z burklami in lonci ◊ metal. priprava za prenos in nagibanje livarskih loncev ♪
- burléska -e ž (ẹ̑) lit. delo, ki na šaljiv, včasih grob način prikazuje življenje: napisati burlesko; v svoji burleski ne prizanaša nikomur // muz. skladba šaljivega značaja ♪
- burlésken -kna -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na burlesko: burleskna komedija / burlesken značaj zgodbe; humor v knjigi je burlesken / burleskna razposajenost ♪
- búrnik -a m (ȗ) nar. zapah, tramič čez notranjo stran vrat: zapahniti vrata s hrastovim burnikom // vdolbina, v katero se ta zapah porine ♪
- búrov -a -o prid. (ȗ) med., v zvezi burova tableta, voda tableta, voda, ki se uporablja zlasti za odpravljanje otekline: kupiti burove tablete / burovi obkladki ♪
- búrovž -a m (ú) 1. star. zvonec, ki ga nosi žival vodnica: krava pozvanja z burovžem 2. nar. dolenjsko, ekspr. neroden, vihrav človek: takih burovžev še nisem videl 3. zastar. ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; veliki voz ♪
- búrš -a m (ȗ) 1. nekdaj član nemškega visokošolskega društva: demonstracije dunajskih buršev; dvoboj z burši 2. v stari Avstriji vojak, dodeljen oficirju za pomoč na domu: poročnikov burš ♪
- buršák -a m (á) nav. slabš., nekdaj član nemškega visokošolskega društva; burš: za izzivanje buršakov se niso zmenili ♪
- búrševski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na burše: burševsko gibanje / burševske pesmi / burševska čepica ♪
- búrševstvo -a s (ȗ) burševsko gibanje: takrat je zaživelo nemško burševstvo ♪
- búrza -e ž (ȗ) rel. 1. vrečka za prenašanje hostij in svetega olja bolnikom: župnik je držal v roki z zlatom vezeno burzo 2. platnice, zaprte na treh straneh, v isti barvi kot mašni plašč, za hranjenje mašnega prtička ♪
11.776 11.801 11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001