Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (11.751-11.775)



  1.      brónhij  tudi brónhus -a m (ọ̄; ọ̑) nav. mn., anat. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča, sapnica: levi in desni bronhij; razširjenje, vnetje bronhijev
  2.      bronhíolus  -la m () anat. najtanjši odcepek bronhija v pljučih
  3.      bronhografíja  -e ž () med. rentgensko slikanje bronhijev
  4.      brónhopnevmoníja  -e ž (ọ̑-) med. pljučnica z manjšimi vnetišči okrog bronhijev
  5.      bronhoskopíja  -e ž () med. neposredno opazovanje bronhijev
  6.      bronírati  -am nedov. in dov. () teh. prekrivati kovinske predmete s tanko, temno plastjo kovinskega oksida; brinirati: bronirati ohišje aparata
  7.      brônolivár  -ja m (-á) livar, ki uliva bron: bronolivarji so presegli plan
  8.      bronovína  -e ž (í) zlitina bakra in drugih kovin; bron: stražne stolpe so prekrili z bronovino // izdelki iz brona: v dvorani je bilo polno orožja, zlatnine in bronovine; starinska bronovina
  9.      brónsa  in brónca in brónza -e ž (ọ̑) 1. zmes laka in kovine v prahu za premazovanje predmetov, zlasti kovinskih: premazati peč s srebrno bronso; aluminijeva bronsa s srebru podobnim sijajem; bakrova bronsa z zlatu podobnim sijajem 2. zlitina bakra in drugih kovin; bron: kipci iz bronse // pog. umetniški izdelek iz te zlitine: tam je bilo veliko gobelinov in brons
  10.      bronsírati  -am in broncírati -am in bronzírati -am nedov. in dov. () prekrivati, premazovati z bronso: bronsirati okvir bronsíran in broncíran in bronzíran -a -o: bronsirana zaponka / okrasiti z bronsiranim papirjem
  11.      bróša  -e ž (ọ̑) okrasna naprsna zaponka: pripeti si zlato brošo; broša iz jantarja
  12.      bróščev  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na brošč: broščeve korenike / broščevo rdečilo
  13.      brošírati  -am nedov. in dov. () spenjati ali zlepljati (natisnjene) pole v mehke platnice: broširati knjige brošíran -a -o: broširana izdaja; broširana knjiga
  14.      brošúra  -e ž () broširana knjiga, navadno tanjša: izdati, založiti brošuro; reklamna brošura
  15.      brošúrica  -e ž () manjšalnica od brošura: izdajati propagandne brošurice; drobna brošurica; brošurica žepnega formata
  16.      bróvning  tudi brówning -a [-n-] m (ọ̑) polavtomatska pištola ameriškega tipa: kromiran brovning; zadela ga je krogla iz brovninga
  17.      brózga  -e ž (ọ̑) 1. vodén, shojen sneg; plundra: blato in brozga; sneg se je stajal v brozgo; umazana brozga 2. zmes debelozrnate snovi in tekočine: gnojnična brozga / čeber češnjeve brozge za žganje ♦ agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna 3. ekspr. slaba pijača: piti brozgo; pren. literarna brozga 4. zastar. drhal, sodrga: V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo (J. Trdina)
  18.      bŕst  -a m ( ) nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka: na drevju že poganjajo brsti; listni brst; napet brst; brst bukve; pren., knjiž. v sebi je začutila brst novega življenja
  19.      bŕst  -í ž () 1. nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka: drevje že poganja brsti 2. brstenje: drevje je že v brsti; čas nove brsti 3. zastar. dračje, suhljad: butara suhe brsti
  20.      bŕsten  -tna -o prid. (; podpomen ŕ ) nanašajoč se na brst: brstna vejica ♦ bot. brstne luske luske, ki varujejo brste; um. brstni kapitel kapitel z okrasi v obliki brstov // nar. ki lepo in obilno raste; bujen: brstna trava; brstno žito; pren. brstna mladost
  21.      brstênje  -a s (é) glagolnik od brsteti: drevje je treba škropiti pred brstenjem / brstenje listov; pren. dekle je sredi brstenja ♦ biol. nespolno razmnoževanje nižjih organizmov
  22.      brstéti  -ím nedov. (ẹ́ í) delati brste: drevje, vinska trta brsti / popki brstijo se že odpirajo; pren. v fantu brstijo nova čustva; deklica je že začela brsteti brstèč -éča -e: brsteči vinogradi; brsteče bukve
  23.      brstìč  -íča m ( í) manjšalnica od brst: drevje poganja brstiče; cvetni brstič ♦ bot. zarodni brstič s katerim se nižji organizmi nespolno razmnožujejo
  24.      brstíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na brstič: brstični vrh ♦ vrtn. brstični ohrovt ohrovt, ki ima ob steblu mnogo glavičastih brstov
  25.      brstíka  -e ž (í) redko mladika, poganjek: začele so poganjati bledo zelene brstike

   11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA