Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (11.551-11.575)



  1.      brezdomovínski  -a -o prid. () ki je brez domovine: brezdomovinski potepuh / brezdomovinski svetovljan
  2.      brezdomovínstvo  -a s () stanje človeka brez domovine: životari v večnem brezdomovinstvu / brezdomovinstvo umetnika / pisatelju so očitali brezdomovinstvo brezbrižnost do domovine
  3.      brezdómstvo  -a s (ọ̑) stanje človeka brez doma: revščina in brezdomstvo; na vsakem koraku je čutil osamljenost in brezdomstvo
  4.      brezdržáven  -vna -o prid. (á) polit. ki ni urejen v obliki države: brezdržavna družba / brezdržavno stanje
  5.      brezdržávnost  -i ž (á) polit. brezdržavno stanje: srednjeveška brezdržavnost
  6.      brezdúšen  -šna -o prid.) ki je brez usmiljenja, sočutja: brezdušen malopridnež, trinog / boj proti brezdušnemu izkoriščanju // slabš. ki je brez čustev sploh: bil je brezdušen birokrat / brezdušen obraz, smehljaj brezdúšno prisl.: brezdušno zatirati podložnike
  7.      brezdúšje  -a s () knjiž. stanje brez čustev: zapadel je v brezdušje
  8.      brezdúšnost  -i ž (ū) lastnost brezdušnega človeka: žrtev gospodarjeve brezdušnosti; protest proti brezdušnosti in nehumanosti / tehnokratska brezdušnost
  9.      brézen  -zna m (ẹ́) zastar. marec: zgodilo se je na dan 4. brezna
  10.      brezglásje  -a s () knjiž. molk, tišina: mirno, negibno brezglasje // pesn. večnost, onstranstvo: biti onstran smrti v brezglasju
  11.      brezglásnost  -i ž (ā) knjiž. značilnost brezglasnega: brezglasnost noči ♦ med. brezglasnost govora po operaciji grla manjkanje glasovnega zvena
  12.      brezglàv  in brezgláv -áva -o prid. ( á; ) 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja 2. redko ki je brez glave: brezglavo truplo brezglávo prisl.: brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil
  13.      brezglávec  -vca m () ekspr. brezglav, nepremišljen človek: tako ravna le brezglavec ◊ zool. brezglavci ribam podobne morske živalce z neizrazito glavo, Acrania
  14.      brezgláven  -vna -o prid. (ā) redko brezglav: brezglavno ravnanje
  15.      brezglávje  -a s () redko brezglavo, zmedeno stanje; brezglavost: brezglavje in nered
  16.      brezglávost  -i ž (ā) ekspr. lastnost brezglavega, nepremišljenega človeka: njihova brezglavost jih je pogubila; v njegovih letih je to višek brezglavosti / brezglavost in nesposobnost politike // brezglavo, zmedeno stanje: povsod sta vladala nered in brezglavost
  17.      brezgotovínski  -a -o prid. () fin. ki se opravi brez uporabe gotovine: brezgotovinski denarni promet; brezgotovinsko plačevanje
  18.      brezgrájen  -jna -o prid. (ā) knjiž. ki je brez nravstvene napake, pomanjkljivosti: plemenit in brezgrajen človek / brezgrajen značaj; brezgrajno življenje / brezgrajna obleka brezgrájno prisl.: ravnal je brezgrajno
  19.      brezgrájnost  -i ž (ā) knjiž. stanje brezgrajnega človeka: njegova nravstvena brezgrajnost
  20.      brezgréšnost  -i ž (ẹ́) knjiž. stanje brezgrešnega človeka: prepričan je bil o svoji brezgrešnosti
  21.      brezhíben  -bna -o prid. () ki je brez hibe, napake: brezhibni mehanizem; brezhibno delovanje stroja; avto je v brezhibnem stanju brezhíbno prisl.: brezhibno govori več jezikov; biti brezhibno oblečen
  22.      brezidéjen  -jna -o prid. (ẹ̑) ki je brez ideje, idejnosti: brezidejna literatura; brezidejno gledališče / brezidejno malomeščanstvo
  23.      brezímen  -mna -o prid. () 1. ki ni naveden z imenom: brezimni pošiljatelj pisma / brezimni ljudski pevci, slikarji // pri katerem avtor ni naveden: brezimna pisma / brezimna obrekovanja 2. knjiž. ki nima (slavnega) imena: brezimna množica; brezimne igralske skupinice
  24.      breziménec  -nca m (ẹ̑) knjiž. človek, čigar ime je neznano, nepomembno: brezimenci davnih dni, ki so iznašli jadro
  25.      breziménski  -a -o prid. (ẹ̑) redko ki nima (slavnega) imena; brezímen: utonil je v brezimenski množici / brezimenske žrtve turških napadov žrtve, katerih imena niso znanajur. brezimenska pogodba pogodba, ki ni v zakonu posebej imenovana, pač pa ji je dala praksa naziv

   11.426 11.451 11.476 11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA