Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (11.438-11.462) 
- brahiálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. surov, grob: brahialna sila ◊ anat. brahialna arterija nadlahtna arterija ♪
- brahikefálen -lna -o prid. (ȃ) antr. ki ima kratko in okroglo glavo; kratkoglav, okrogloglav: brahikefalni tip človeka / brahikefalna lobanja ♪
- brahikefálnost -i ž (ȃ) antr. značilnost človeka s kratko in okroglo glavo; kratkoglavost, okrogloglavost ♪
- brahilogíja -e ž (ȋ) lit. kratko, primerno zgoščeno izražanje ♪
- brahiopód -a m (ọ̑) nav. mn., zool. morska žival, po zunanjosti podobna školjki; ramenonožec ♪
- brahmín tudi bramín -a m (ȋ) brahman: brahmin jih je blagoslovil ♪
- Braillov -a -o [brájlov in brájev] prid. (ȃ) navadno v zvezi Braillova pisava pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: pisati v Braillovi pisavi ♪
- brájda -e ž (ȃ) po ogrodju iz letev napeljana vinska trta: brajda se pne ob oknih; po brajdah zori grozdje; počivati pod senčno brajdo; gosta, zelena brajda // ogrodje iz letev za vinsko trto ali sadno drevje: trte se vzpenjajo po brajdi; brajda za žlahtne hruške / žična brajda ♪
- brák -a m (ȃ) večji lovski pes, navadno lisast: goji brake / istrski brak // lov. pes, ki ob zasledovanju divjadi laja: ta pes je dober brak ♪
- brákičen -čna -o prid. (á) geol. nanašajoč se na kraj, kjer se mešata morska in sladka voda: brakični sedimenti / brakično morje ♪
- brakír -ja m (í) lov. kdor pri brakadi izganja divjad z braki: brakir je spustil pse z verižice ♪
- brakírati -am nedov. (ȋ) lov. pri brakadi izganjati divjad z braki: kdo bo danes brakiral ♪
- brálčev -a -o [u̯č] (ȃ) svojilni pridevnik od bralec: bralčeva fantazija; knjiga zna vzbuditi bralčevo zanimanje ♪
- brálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor bere: naše bralce bomo sproti obveščali o dogodkih; epizoda v tekstu bralca pritegne; zgodba za najmlajše bralce; strasten bralec kriminalnih romanov; pisatelj je priljubljen med širokimi plastmi bralcev / knjižnica ima mnogo bralcev / v drugem razredu so nekateri učenci še slabi bralci slabo berejo / v vljudnostnem nagovoru dragi bralci ♦ rad. napovedovalec, ki bere tuj tekst ♪
- brálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za branje: pesniki so organizirali bralni večer; bralna soba; bralna stran časopisa leposlovna; bralno društvo / prevzela ga je prava bralna strast ♦ gled. bralna vaja vaja, pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo; šol. bralna značka; zal. bralni trak uvezan trak za zaznamovanje strani; bralni znak vložen znak za zaznamovanje strani ♪
- brálka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki bere: knjiga je navduševala mnoge bralke / vneta bralka zgodovinskih romanov // nekdaj ženska, ki glasno bere drugim: bila je bralka pri neki grofici ♪
- brálnica -e ž (ȃ) star. večja soba, namenjena za branje; čitalnica: bralnica je odprta ves dan; zahajati v bralnico ♪
- brálnik -a m (ȃ) elektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih ♪
- brálstvo -a [u̯s] s (ȃ) ljudje, ki berejo; bralci: pisatelj je bralstvu dovolj znan; slovensko bralstvo; knjiga je namenjena širokemu krogu bralstva ♪
- brámbovec -vca m (á) nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti: zbrati brambovce; deželni brambovci; oddelek brambovcev ♦ zgod. pripadnik prostovoljnih avstrijskih vojaških enot za časa francoske okupacije // star. branilec, branitelj: brambovci trdnjave so odbili napad / biti brambovec pravice ♪
- brámbovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na brambovce: brambovska vojska / brambovska pesem ♪
- brámbovstvo -a s (á) nekdaj kar se nanaša na brambovce ♪
- bráška -e ž (ȃ) gozd. zelo drobno oglje, ki ostane na dnu oglarske kope: del oglja se zdrobi v braško ♪
- brášnja -e ž (ā) star. hrana za na pot: napolniti torbo z brašnjo ♪
- brášno -a s (á) star. hrana za na pot: vzeti brašno s seboj; počivala sta in se krepčala z brašnom; pripraviti polno torbo brašna // živež, živila: berač z nabranim brašnom ♪
11.313 11.338 11.363 11.388 11.413 11.438 11.463 11.488 11.513 11.538 
