Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (11.213-11.237) 
- bogatáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na bogataše: bogataški sinovi / to so bogataški nazori ♪
- bogatênje -a s (é) glagolnik od bogateti ali bogatiti: a) težnje po naglem bogatenju; viri za bogatenje države / prispevati k bogatenju knjižnice b) srečanje s tem umetnikom je bogatenje naše človečnosti / separacija za bogatenje železne rude bogatitev ♪
- bogatíja -e ž (ȋ) ekspr. velike materialne dobrine; bogastvo: vso bogatijo je zapustil sinu; neizmerna bogatija; pri njih je bila prava bogatija // nav. mn., star. kar je dragoceno; dragocenost: samostan hrani velike bogatije ♪
- bogatínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bogatine: bogatinska svatba / bogatinska domišljavost ♪
- bogatínstvo -a s (ȋ) raba peša lastnost, stanje bogatina: oderuško bogatinstvo / ohol zaradi svojega bogatinstva ♪
- bogatíti -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo 2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje 3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom ♪
- bógdaj medm. (ọ̑) 1. izraža željo, upanje: to bo zdaj, bogdaj, v redu 2. zlasti v kmečkem okolju izraža pozdrav: bogdaj, dober dan; prim. bog ♪
- bógec 1 -gca m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od bog: sam ljubi bogec ga je poslal / otr., v krščanskem okolju bogca zahvali skleni roke v zahvalo 2. nar. križ s podobo Kristusa: v kotu nad mizo je visel star bogec ♪
- bógec 2 -gca m (ọ̑) ekspr., redko ubožec, revež: pomilovanja vredni bogci ♪
- bógek -gka m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od bog: ljubi bogek / otr., v krščanskem okolju otrok že zna zahvaliti bogka skleniti roke v zahvalo 2. nar. križ s podobo Kristusa ♪
- bogínja -e ž (í) 1. v mnogoboštvu žensko božansko bitje: boginja Atena, Venera; boginja smrti; gledal jo je ko boginjo / zastar. boginja petja muza pesništva 2. zastar. zelo občudovana, oboževana ženska: vsi vemo, kdo je vaša boginja 3. star. ženska, ki prerokuje, vedežuje ♪
- bogo... ali bógo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na bog: bogoljuben, bogoslužje; bogočloveški; bogovladje ♪
- bogočástje -a s (ȃ) češčenje, izkazovano bogu: javno bogočastje; svoboda vesti, veroizpovedi in bogočastja / izvrševanje bogočastja ♪
- bógoiskátelj -a m (ọ̑-ȃ) knjiž. komur je iskanje boga življenjski cilj: izpovedi bogoiskatelja // filoz. pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja ♪
- bógoiskáteljski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na bogoiskatelje ali bogoiskateljstvo: bogoiskateljsko hrepenenje ♪
- bógoiskáteljstvo -a s (ọ̑-ȃ) knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje // filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja ♪
- bogokléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bogokletje ali bogokletstvo: bogokletne besede ♪
- bogoklétje -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga ♪
- bogoklétstvo -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga ♪
- bogoljúben -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi boga, bogu vdan: bogoljubni ljudje // ki je bogu všeč: storiti bogoljubno dejanje bogoljúbno prisl.: bogoljubno živeti ♪
- bogoljúbnost -i ž (ú) knjiž. lastnost bogoljubnega človeka: znana po bogoljubnosti / navajati k bogoljubnosti ♪
- bogomíl -a m (ȋ) pripadnik bogomilstva: preganjati bogomile ♪
- bogomílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bogomile: bogomilski nagrobniki ♪
- bogomílstvo -a s (ȋ) srednjeveška verska sekta na Balkanu, zlasti v Bosni: iz bogomilstva je prešel v muslimanstvo ♪
- bogomólka -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa ♪
11.088 11.113 11.138 11.163 11.188 11.213 11.238 11.263 11.288 11.313 
