Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (10.988-11.012)



  1.      bírmati  -am dov. in nedov. () rel. podeliti zakrament birme: birmal ga je mariborski škof bírman -a -o: biti birman
  2.      bírmski  -a -o prid. () birmanski: birmski boter
  3.      biró  -ja m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom pisarna, urad, poslovalnica: prepisni, projektivni, turistični biro / konstrukcijski biro tovarne; biro za tisk / oditi iz biroja 2. polit. vodilni organ v organizaciji: izvoliti v biro kongresa; sestanek partijskega biroja / Informacijski biro komunističnih partij
  4.      birokracíja  -e ž () 1. družbeni sloj uradništva, ki vodi javno upravo: politična dejavnost prehaja od birokracije na ljudske množice / državna birokracija 2. nav slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: probleme obravnavajo z okostenelo birokracijo / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem
  5.      birokrátičnost  -i ž (á) nav. slabš. lastnost, značilnost birokratskega: birokratičnost sodne obravnave; birokratičnost poslovanja
  6.      birokratizácija  -e ž (á) nav. slabš. uvajanje birokratizma: nasprotovati birokratizaciji; birokratizacija podjetij
  7.      birokratízem  -zma m () nav. slabš. 1. sistem v javni upravi, v katerem odloča uradništvo: birokratizem je naperjen proti koristim ljudskih množic; državni birokratizem 2. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: v urade se je vgnezdil birokratizem; boriti se proti pojavom birokratizma / ostanki birokratizma birokratske miselnosti
  8.      birokratizírati  -am nedov. in dov. () nav. slabš. uvajati birokratizem: birokratizirati družbene odnose; ustanova se je birokratizirala birokratizíran -a -o: birokratizirani državni aparat
  9.      birokrátski  -a -o prid. () nav. slabš. nanašajoč se na birokrate ali birokracijo: državni birokratski aparat; birokratski odnosi v podjetjih; privilegirana birokratska kasta; birokratska miselnost; razraščanje birokratskih tendenc; birokratsko poseganje v razvoj; birokratsko-centralistične težnje / birokratski obraz; birokratska natančnost birokrátsko prisl.: birokratsko suhoparna govorica
  10.      birotéhnika  -e ž (ẹ́) adm. vse administrativno tehnično delo: prizadevanje za izboljšanje birotehnike // tehnični pripomočki in oprema za to delo
  11.      bis...  ali bís... in bis... prvi del zloženk () kem. nanašajoč se na podvojitev atomske skupine v molekuli: bisfenol
  12.      bis  tkanina gl. bisus
  13.      bisága  -e ž (ā) nekdaj preprosta (dvodelna) popotna torba ali vreča za čez ramo: oprtati bisago; beračeva, ciganska bisaga; pren. ko so ga zalotili, je imel pripravljeno polno bisago laži
  14.      biságica  -e ž (ā) manjšalnica od bisaga: prišli so z bisagicami preko ramen
  15.      bíser  -a m () 1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose ∙ bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti // biseru podoben izdelek: stekleni biseri 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature ◊ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin
  16.      bíserček  -čka m () manjšalnica od biser: ogrlica iz biserčkov; njeni zobje so kot biserčki / jo poznaš? To ti je biserček
  17.      bíseren  -rna -o prid. () 1. ki je iz biserov, z biseri: biserni nakit; biserni uhani 2. ki se lesketa kot biser: biserni žarki; biserne kaplje rose / biserni sijaj zob / biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk ● biserna poroka šestdesetletnica poroketekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti bíserno prisl.: biserno sijati; biserno beli zobje; biserno siva obleka
  18.      bísernat  -a -o prid. () nanašajoč se na biser: bisernat okvir / bisernat lesk ogrlice
  19.      bísernica  -e ž () 1. školjka, ki daje bisere: morska bisernica; školjka bisernica // redko biserovina: gumbi iz bisernice 2. muz. najmanjša tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: igrati na bisernico ◊ bot. lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; vet. tuberkulozno vnetje potrebušnice pri govedu
  20.      bísernik  -a m () um. okras v obliki niza biserov: stena sobe je bila okrašena z biserniki in rozetami ◊ zool. dnevni metulj z biserno se svetlečimi lisami na spodnji strani kril, Argynnis
  21.      bísernomátičen  -čna -o prid. (-ā) nanašajoč se na biserno matico: bisernomatični gumbi
  22.      biserovína  -e ž (í) notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserovine; omara z vložki iz biserovine
  23.      biskvíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na biskvit: biskvitna torta / pripraviti biskvitno testo
  24.      bísmutov  in bízmutov -a -o prid. () nanašajoč se na bismut: bismutove spojine / bismutove rude
  25.      bíster  -tra -o prid., bístrejši in bistréjši (í ) 1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina; voda v potoku je bistra in mrzla; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bister človek, učenec; zbral je najbistrejše duhove svojega časa / ima bister razum, um / bister odgovor / fant je bistre glave, pog. ima bistro glavo je bister, nadarjen 3. hiter, uren, živahen: bistri potoki; knjiž. bister vranec / bistri pogledi njenih oči / ne pojdem še spat, sem še bister nezaspan, svež ● čeprav je pil, je imel bistro glavo je mogel misliti, presojati; nič ni ušlo njenim bistrim očem vse je opazila bístro prisl.: bistro gleda, misli; bistro je uganil bistvo stvari

   10.863 10.888 10.913 10.938 10.963 10.988 11.013 11.038 11.063 11.088  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA